LjubljanaPovzetek: Pojavne oblike seksizma so pod stalnim vplivom družbenih sprememb in odnosov med spoloma. V pričujočem članku predstavljam sodobne oblike seksizma, s poudarkom na teoriji ambivalentnega seksizma (Glick in Fiske, 1996), ki obravnava seksizem ne samo na družbeni, ampak tudi na medosebni in osebni ravni. Prispevek nudi obsežen pregled empiričnih ugotovitev s področja dobronamernega in sovražnega seksizma ter njunih učinkov na intimne medosebne odnose, spolno nasilje, lepotne ideale in prakse, samopodobo ter karierne odločitve in aspiracije žensk. Na koncu teorijo ambivalentnega seksizma umestim v širše družbeno-psihološke mehanizme in razmišljam o možnostih preseganja seksističnih ideologij in praks.Ključne besede: ambivalentni seksizem, dobronamerni seksizem, sovražni seksizem, odnosi med spoloma, psihološko opolnomočenje A systematic literature review on ambivalent sexismMojca Svetek * Ljubljana, Slovenia Abstract: Manifestations of sexism are under the constant influence of social changes and changes in gender relations. This paper presents modern forms of sexism, with an emphasis on the ambivalent sexism theory (Glick and Fiske, 1996). Ambivalent sexism theory addresses sexism not only on societal but also on interpersonal and personal level. In addition, this article provides a comprehensive review of the empirical findings in the field of benevolent and hostile sexism and their effect on close relations, sexual violence, beauty ideals and practices, women's self-esteem, and their career decisions and aspirations. Finally, I place ambivalent sexism theory into the broader societal and psychological context and discuss the possibilities of surmounting current sexist ideologies and practices.

Pričujoči prispevek je pregled spoznanj (socialne) psihologije na področju diskriminacije žensk na trgu dela in delovnih mestih. Prispevek pojasnjuje, kako spolni stereotipi vplivajo na zaznavanje žensk in moških, pričakovanja na delovnem mestu in različne standarde ocenjevanja žensk in moških. Izpostavi, kateri psihološki mehanizmi so ključni pri vzdrževanju diskriminacije na trgu dela, in predstavi, kakšne so napovedi razvoja spolnih stereotipov v prihodnosti. Članek v pretežni meri obravnava ovire, s katerimi se ženske soočajo pri dostopanju do vodstvenih položajev, saj je ta vidik v psihološki literaturi do sedaj prejel največ pozornosti, kljub temu pa obravnavani mehanizmi diskriminacije niso omejeni na zgornjo plast trga dela.