Prispevek prinaša nova spoznanja o poselitvi Komenskega Krasa v starejši železni dobi. Podrobneje so obravnavana tri v arheološki literaturi že znana najdišča, to so Tomaj, Štanjel in Zagrajec, kjer so bile v zadnjih desetletjih izvedene arheološke raziskave v povezavi z gradbenimi in kmetijskimi posegi na najdišču. Članek podaja preliminarne ugotovitve teh raziskav in izbor železnodobnega gradiva iz sočasnih gradišč na Komenskem Krasu: z Gradine pri Brestovici in z Debele griže pri Volčjem Gradu.

Dolini reke Pivke in Reke tvorita naraven prehod iz zgornjega Posavja v Tržaški zaliv in Kvarnerski zaliv. Strateška pomembnost tega prostora se je v prazgodovini odražala s številnimi gradišči–naselbinami na zavarovanih vrhovih, v kasni antiki z rimskimi obrambnimi zaporami ter v obdobju turških vpadov s protiturškimi tabori. Zaščitna arheološka sondiranja leta 1996 v območju arheološkega spomenika Tabor nad Zagorjem – Šilentabor, Arheološko najdišče, EŠD: 764, so odkrila del ostankov srednjeveške obrambne arhitekture, zlasti pa številne arheološke artefakte, ki potrjujejo v zgodovinskih virih omenjeno gradnjo in življenje znotraj grajskega kompleksa od 15. do 17. stoletja.  The valleys of the Pivka and Reka rivers make a natural passage from the upper Posavje to the Trieste and Quarnero Bays. The strategic significance of this area in prehistoric times is shown in the numerous hillforts/settlements on the secured peaks of the hills in Late Antiquity with Roman defence blockades, and in the times of Turkish invasions with forts against the Turks. Rescue sample trenching in 1996 in the area of the Tabor archaeological monument above Zagorje - Šilentabor, archaeological site reference EŠD: 764, revealed part of the remains of a Middle Age defence architectural structure and numerous archaeological artifacts, which confirm construction and life within the castle complex from the 15th to 17th centuries, as mentioned in historical sources.

Na sedlu severno od gradišča na Jelenšku nad Godovičem pri Idriji sta iskalca “ajdovskega zaklada z Jelenška” naletela na železnodobne grobove z bogatimi pridatki. Odkritju je leta 1993 sledilo zaščitno arheološko izkopavanje. Raziskanih je bilo 37 planih žganih grobov. Grobni pridatki kažejo zelo uniformno podobo in grobišče datirajo v mladohalštatski stopnji Sv. Lucija IIb2 in IIc. Med pokopanimi so bili bojevniki, rokodelec (livar), ženske in morda otroci. V članku kratko predstavljamo način pokopa in grobne pridatke ter utemeljujemo datacijo najdišča na primeru fibul. Sledi pred- stavitev nekaterih opažanj in izhodišč za analizo pomena najdišča v starejši železni dobi, ko je bil Jelenšek na meji dveh zahodnoslovenskih halštatskih skupin, posoške (svetolucijske) in notranjsko-kraške.

Preko Grgarske kotline in Čepovanskega dola poteka naravni prehod iz nižine Vipavske doline v dolino reke Idrijce in v zgornjo Soško dolino ter proti zahodu na Banjško planoto. V železni dobi je pomembno vlogo ob tej komunikaciji imelo gradišče nad Grgarjem, na vrhu osamelca Grašišče. Strateška lega naselja je omogočala nadzor nad potmi, okoliška rodovitna ravnica je ponujala ekonomsko zaledje. Med zaščitnimi arheološkimi raziskavami leta 2005 je bilo na severnem pobočju Grašišča odkrito obzidje s podpornima zidovoma, na položnejšem severovzhodnem pobočju pa utrjena podporna terasa. Naselje sodi v čas bronaste in železne dobe, občasna poselitev sega tudi v rimsko obdobje. Poselitev dokazujejo tudi najdbe, odkrite leta 1977 ob gradbenih posegih na jugovzhodnem pobočju Grašišča in 1978, 2001 in 2005 na površini osrednjega dela gradišča.