Linking a publication with scientific research results and the use of information resources is a key component of the collection, development and assessment of an academic library. Librarians often use quantitative data, but it is not easy to come by. Directly connecting library and information services to the impact they have can be quite difficult. Focusing on the 2010–2014 period, we have linked the quality and quantity of published papers to usage statistics for the newly acquired consortia access to scholarly journals in three international publisher databases: ScienceDirect, SpringerLink and WileyOnline. We found that the share of scholarly journals from the ScienceDirect, SpringerLink and WileyOnline consortia cited by University of Primorska researchers’ in their scholarly papers has gradually increased every year, ranging from 13.5% in 2010 up to 24.8% in 2014. The share of scholarly papers published by University of Primorska researchers’ in scholarly journals with the highest impact (measured in Web of Science and Scopus) has also increased substantially, from 18.03% in 2011 to 31.55% in 2014. Study shows that better access to quality information resources for scientific researchers lead to an increase in its use and results in higher quality research shown by the gradual increase of publications of research results in higher impact scholarly journals.

No abstract

Spoštovani in zvesti bralci ter naročniki Biltena!Pred vami je prva številka v novi podobi, z novimi člani uredniškega odbora, ki smo si zastavili nove izzive pri izdajanju revije. Revija bo izhajala dvakrat letno v manjšem formatu. Prenos izdajateljstva na Univerzo na Primorskem, Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper (UP FAMNIT), bo zagotovil še večjo vpletenost zdravstva v naravoslovno-tehnično okolje. Na fakulteti deluje pet študijskih smeri, v katerih poteka tako pedagoško in raziskovalno delo na področju bioinformatike, biopsihologije, matematike v ekonomiji in financah, računalništva in informatike ter aplikativne kineziologije. UP FAMNIT zaradi narave dela, ki ga opravlja, povezave v domačem in mednarodnem akademskem svetu, kar pomeni, da je možno revijo internacionalizirati, torej zanjo odpreti mednarodni trg in jo hkrati dodatno razširiti v slovenski akademski prostor. To tudi pomeni, da je s sodelovanjem moč povečati število naročnikov kot tudi možnih piscev člankov. Bilten je že skoraj dve desetletji vodilna strokovna revija treh področij ̶ ekonomike, organizacije in informatike v zdravstvu ̶ v slovenskem jeziku. Primerljive revije pokrivajo le eno ali največ dve področji posameznih strokovnih ali poslovnih področij. Široka pokritost naročnikov po večini zdravstvenih organizacij je osnova za prodorno predstavitev domačih izsledkov, članki s primerjavami z ostalimi zdravstvenimi sistemi pa ponujajo vpogled v dogajanja v širšem zdravstvenem prostoru EU. Sama področja in vsebine prispevkov kot tudi sestava uredniškega odbora s predstavniki področja naravoslovja in ekonomije bodo zagotavljala usmeritev v merljivost, preverljivost in dokazljivost raziskav in člankov. Področje ekonomike, organizacije in informatike se je v zadnjih letih razvijalo razpršeno, nesistemsko in nestrateško. Bilten bo s pokrivanjem treh ključnih področij prispeval k poenotenju znanstvenega pristopa na skupnem, presečnem področju. Visoko zastavljena merila strokovnosti člankov ter seznam uveljavljenih recenzentov v širšem mednarodnem področju bodo zagotavljali strokovnost razvoja. To bo obenem omogočalo uravnotežen razvoj vseh treh področij (ekonomika, organizacija, informatika) tudi na znanstveni ravni zdravstvenega sistema. Ekonomika, organizacija in informatika so sestavni deli in orodja učinkovitih zdravstvenih sistemov, zato si brez njihovega napredka ni možno predstavljati razvoja in nadgradnje zdravstvenega sistema. Upamo, da bomo z novo podobo in vsebinsko bogatimi članki še bolj pritegnili vašo pozornost in potešili vaše intelektualne potrebe s področja ekonomike, organizacije in informatike v zdravstvu, saj si želimo, da boste tudi v prihodnje (p)ostali naši zvesti bralci in pričakovani pisci člankov.

Ni izvlečka

Izjemoma smo se odločili, da se ponovno objavi že pred časom objavljeni članek Miholič P, Marušič D. Pisanje (znanstvenih) člankov. Bilt-Ekon Organ Inform Zdrav 2009; 25(5): 150-3. Razlog je preprost: nekateri članki, ki jih uredništva prejmejo, so vsebinsko, tematsko primerni za objavo, formalno pa so neustrezni; nekateri avtorji člankov so začetniki v znanstvenem komuniciranju in publiciranju, zato na začetku svoje poti potrebujejo tako pomoč recenzentov, ki ocenjujejo članek formalno in vsebinsko, kot tudi moralno spodbudo za pisanje in objavo rezultatov raziskav, pri katerih sodelujejo. V zadnjem času je bilo v znanstvenih krogih razkritih nekaj primerov plagiatorstva, zato v branje in v izogib dvomom, kaj avtorstvo znanstvenega članka je, kdo avtor članka je, priporočamo v branje tudi članek, ki je bil objavljen v Zdravniškem vestniku (Trontelj J. Poštenje in dobra praksa v znanosti. Zdrav Vestn 2008; 77(1): 1-6). V članku si lahko med drugim preberete tudi o zlorabi pri poneverbi in prirejanju podatkov in rezultatov, o nepoštenem citiranju in napihovanju bibliografije in ne nazadnje tudi o etičnih razsežnosti znanosti in spoštovanju dobre znanstvene prakse. Preden pa se lotite pisanja članka, priporočamo, da se seznanite in preberete navodila avtorjem, kamor boste članek poslali v objavo. Načeloma imajo sorodne revije istih znanstvenih področij podobna navodila, a se le-ta od revije do revije razlikujejo, so specifična, uredništva jih dopolnjujejo ali spreminjajo in kolikor članek ni urejen in napisan po aktualnih navodilih avtorjem revije, uredništvo po prejetju in pregledu članka, zaradi formalne neustreznosti članek zavrne in pošlje v dopolnitev. Nemalokrat to povzroči slabo voljo pri avtorjih in dodatno delo recenzentov ter urednikov in podaljša čas do končne objave članka v reviji. Da se temu izognete, priporočamo, da članek pred oddajo na uredništvo skrbno uredite v skladu z navodili avtorjem revije.