Uvod: Hitro širjenje nove vrste koronavirusa (SARS-CoV-2) in visoko število hospitalizacij sta ustavila javno življenje na globalni ravni. Zaradi omejevanja gibanja v času pandemije je prišlo do omejitev obiskovanja zdravstvenih ustanov in izvajanja neposrednega zdravstvenega varstva.  Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo pacientov z dostopnostjo do zdravstvenih storitev v času epidemije covida-19 v Sloveniji.Metode: Uporabljena je bila opisna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Merski instrument je predstavljal spletni vprašalnik, ki ga je med decembrom 2020 in februarjem 2021 izpolnilo 226 oseb. Uporabljen je bil priložnostni vzorec odraslih oseb. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko ter neparametričnim Mann-Whitneyjevim U-testom in Kruskal-Wallisovim testom.Rezultati: Anketiranci najbolj cenijo prijazen in spoštljiv odnos zdravstvenih delavcev ter razpoložljivost za hitro pomoč. Negativno ocenjujejo telefonsko nedosegljivost, čakanje v čakalnicah ter kratek čas obravnave pri  zdravniku. Rezultati nakazujejo manjšo stopnjo zadovoljstva z dostopnostjo zdravstvenih storitev v časuepidemije covida-19 (Me = 86,50). Rezultati kažejo pozitivno stališče moških o dostopnosti zdravstvenih storitev (U = 1297,5, p < 0,05), med ostalimi skupinami ni bilo statistično pomembnih razlik (p < 0,05).           Diskusija in zaključek: Ugotovite kažejo, da se v času od pojava virusa SARS-CoV-2 v Sloveniji zaupanje do zdravstva in zdravstvenih storitev in njuna dostopnost nista izrazito spremenila. Ponekod po svetu se je v tem času še dodatno razvilo področje telemedicine, ki jo je treba tudi v Sloveniji bolj uveljaviti. V prihodnje je smiselno raziskati, kako je epidemija vplivala na psihofizično zdravje ljudi v naši državi.

Uvod: Medicinske sestre predstavljajo rizični del prebivalstva, saj se neposredno srečujejo s telesnimi tekočinami pacientov, okuženih z virusom HIV ali obolelimi z AIDS-om. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je profesionalni in afektivni odnos zaposlenih v zdravstveni negi do pacientov, okuženih z virusom HIV ali obolelih z AIDS-om.Metode: V opisni neeksperimentalni kvantitativni raziskavi je bil uporabljen v slovenščino preveden vprašalnik Lestvica odnosa do obolelih z AIDS-om (Cronbach α = 0,732). Sodelovalo je 164 zaposlenih v zdravstveni negi iz slovenskih zdravstvenih ustanov. Zbiranje podatkov je potekalo s spletnim vprašalnikom od novembra 2020 do januarja 2021. Podatki so bili analizirani z deskriptivno statistiko, Mann-Whitneyjevim U-testom in Kruskal-Wallisovim testom. Upoštevana je bila stopnja statistične značilnosti (p < 0,05).Rezultati: Zaposleni v zdravstveni negi izražajo pozitiven profesionalni in afektivni odnos do pacientov okuženih z virusom HIV ali obolelih z AIDS-om. Pozitivnejši odnos izražajo moški, zaposleni z visokošolsko izobrazbo ali magisterijem in zaposleni z delovno dobo od pet do petnajst let. Pri omenjenih spremenljivkah razlike v odnosih niso bile statistično značilne (p > 0,05).Diskusija in zaključek: Iz rezultatov raziskav povzemamo, da medicinske sestre v Sloveniji ne izražajo izrazito pozitivnega ali negativnega odnosa do oseb, okuženih z  virusom HIV ali obolelih z AIDS-om, in so jim pripravljene nuditi holistično zdravstveno nego. V prihodnje bi si želeli raziskovanje osrediniti v merjenje splošnega znanja o HIV/AIDS-u med zaposlenimi in ugotoviti, koliko vpliva  znanje na odnos zaposlenih do obolelih.