Edyburn s sodelavci (2017) je pri opazovanju posameznih področij zgodnjega opismenjevanja v vrtcu pri pripravi na osnovno šolo ugotovil, da področja besedišča, glasovnega zavedanja in branja besed v vrtcu zagotavljajo močno napoved otrokovih bralnih dosežkov na koncu 1. razreda.Tudi avtorja longitudinalne študije (Gellert in Elbro, 2017) sta opazovala zgodnje opismenjevanje v vrtcu kot pripravo na osnovno šolo in ugotovila, da glasovno zavedanje nima enakega učinka na branje v vseh razredih, in sicer pravita, da ima glasovno zavedanje pomemben učinek na začetno fazo učenja branja konec vrtca in v prvi polovici 1. razreda osnovne šole ter zmanjšan učinek na branje konec 1. razreda. Da je povezanost med zmožnostjo glasovnega zavedanja in sposobnostjo dekodiranja višja v vrtcu kot v 1. razredu, je ugotovil Nithart s sodelavci (2011).Za nas je zanimiva tudi longitudinalna študija (Hogan et al., 2005), ki je opazovala in preverjala otroke od vrtca do 4. razreda osnovne šole, in sicer v vrtcu, v 2. in 4. razredu. Rezultati študije kažejo, da vrtčevsko spodbujanje zmožnosti glasovnega zavedanja napoveduje branje v 2. razredu. Meritve branja iz 2. razreda so napovedale branje v 4. razredu. Ugotovljena je bila vzajemna povezanost med zmožnostjo glasovnega zavedanja in branjem besed. Zmožnost glasovnega zavedanja v vrtcu je napovedala branje besed v 2. razredu in branje v 2. razredu je napovedovalo zmožnost glasovnega zavedanja v 4. razredu. Ocene zmožnosti glasovnega zavedanja so zagotovile informacije o branju v vrtcu. Ugotovili so, da zmožnost glasovnega zavedanja izgubi svojo napovedno moč v 2. razredu. Avtorji menijo, da postaneta v tem obdobju zmožnosti glasovnega zavedanja in branja besed tako močno povezani, da zmožnost glasovnega zavedanja ne napoveduje branja v 4. razredu.

No abstract

The integration of immigrants into the Slovenian school environment is still topical. As a result, some primary schools have significantly more foreign students than others. The inclusion of multicultural students brings mainly difficulties in the knowledge of Slovene and also a lack of literacy. The study examined 190 first grade students. A comparative method was used at the level of describing facts with the aim of discovering similarities and differences in the writing of letters and words in 1st grade students. The first group included more foreign students than the second group. The results of the t-test for independent samples reflected a statistically significant difference between the groups in writing letters and words of varying difficulty. The inclusion of multicultural students influences the teaching of Slovene in the 1st grade and requires the differentiation and individualization of teaching