Reports the findings of an investigation carried out in Slovenian public libraries, which was designed to determine whether librarians would be reluctant to provide information or materials on ethically disputed topics. The three topics used in the test were: suicide, necrophilia, and photographs or pictures of corpses. The conclusions were that the issue was a matter of quality of reference services,

The extent, contents and cultural- and scientific significance of the Auersperg family‘s Ljubljana library, which was at its peak at the of the brothers Wolf Engelbert (1610–1673) and Joannes Weickhard (1615–1677), is only known from individual catalogues, inventories and censuses, as the collection has been dispersed. Until recently, only the 1668 catalogue, and its transcription from 1762, have been known, but in the course of researches in the Auersperg family archives in Vienna five additional library catalogues and inventories from the 17th and the 18th centuries were discovered. The article presents basic information about the already known, as well as the newly discovered, early catalogues and inventories, which reveal the continuity and characteristics of this comprehensive collection’s development through time. It also presents both catalogues from London auctions in the 1980s, where more than 800 of the Auersperg library’s books were sold.

Gašper Žitnik (ca. 1535–1585) je doktoriral iz obojega prava na dunajski univerzi. Bil je palatinski grof, svetovalec notranjeavstrijske vlade in pomembna politična osebnost v obdobju kranjske in štajerske protireformacije. Kot stric škofa Tomaža Hrena (1560–1630) je močno vplival na njegovo vzgojo, izobraževanje in kariero. V mladosti se je priložnostno ukvarjal s pesnjenjem, vse svoje življenje pa je zbiral knjige ter vanje zapisoval različne podrobnosti, ki se nanašajo na njegov študij, življenje in delo. Prispevek podaja pregled Žitnikovih knjig, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, s poudarkom na tistih, ki vsebujejo pomembnejše Žitnikove rokopisne zabeležke in pripise nekaterih njegovih sodobnikov. Odkritja skozi tovrstne sekundarne podatke dopolnjujejo dosedanja dognanja o Žitnikovem življenju in delu ter razkrivajo nekaj podrobnosti o njegovih bralnih navadah oziroma njegovem odnosu do knjig.

No abstract

Knjiga kot dar: darovalci in darovi v licejski oziroma Cesarsko-kraljevi študijski knjižnici v Ljubljani med 1774 in 1860 U VODObdarovanje s knjigo je staro kot knjiga sama. Podarjanje knjige oziroma zapisane besede izraža naklonjenost, spoštovanje in občudovanje, pa tudi željo po prepoznanju in pripoznanju darovalčeve omikanosti, učenosti in dobrohotnosti. Knjige z željo, da bi delili spomin človeštva, ki v obliki zapisane besede obstane, podarjamo praktično vsi navdušeni bralci in tudi v preteklosti ni bilo bistveno drugače.Knjige so kot darovi menjale lastnike tudi v času, ko so bile zaradi dolgotrajnih postopkov izdelave in dragih materialov neprimerno bolj dragocene in redke. Iluminirano Dioskoridovo medicinsko enciklopedijo De Materia medica, ki je bila dokončana okoli leta 512, je kot poročno darilo prejela Anicija Julijana, hči vzhodnorimskega cesarja Flavija Olibrija.