The article presents the Slovenian poet Srečko Kosovel (1904Kosovel ( -1926 in the context of his entire poetic oeuvre, from impressionism and expressionism to constructivism, in a complex understanding of time, space, and inter-literary contacts, with an emphasis on his individual poetic expression. In the analytical part of the article, we focus on the reception of translated Kosovel's poetry in the Czech and Slovak cultural space during the 20th and 21st centuries. Through an annotated bibliographical survey of published works, we identify three phases of the reception of his poetry in Slovenia, which are also reflected in three stages of translations into Czech and Slovak language: the first one is connected to two anthologies of Slovenian poetry published during the Second World War (1940), the second one is linked to two selections of his poetry that came out in response to the new reception and perception of Kosovel in the 1970s, and the third stage concerns translations published after 2000. We analyse the reception of the poet in translation by both looking into particulars of the selection of poems and composition of individual poetry collections and close reading of selected translations and observing translation strategies of individual translators.In doing so, we draw on analyses of poems that exist in several translated versions or in translations by different translators.

Od leta 2004 je urednik zbornikov Studia academica Slovaca, poletne šole slovaškega jezika in kulture pri Centru za slovaščino kot tuji jezik. Univerza v Ljubljani mu je konec leta 2020 podelila naziv častnega senatorja za izjemne zasluge pri širitvi slavističnih in slovenističnih študijev na Univerzi Komenskega v Bratislavi. Intervju, v katerem smo se med drugim pogovarjali o slovaški književnosti v primerjalni perspektivi in sistemskih težavah pri poučevanju materinskega jezika v slovaškem srednješolskem prostoru, je potekal poleti 2021 v Bratislavi.V svojem raziskovalnem in pedagoškem delu se v veliki meri posvečate obdobju začetka novejše slovaške književnosti. Zakaj prav to obdobje in katere so glavne značilnosti tega obdobja na Slovaškem? V kolikšni meri je bila slovaška kultura vpeta v širši evropski prostor?Posvečam se književnosti od preloma 18. in 19. stoletja do konca 19. stoletja, torej gre za celoten literarni spekter od razsvetljenstva, klasicizma in predromantike

Prispevek se osredotoča na analizo upodobitve mestne krajine Bratislave v sodobni slovaški prozi. Na podlagi teorije geopoetike je najprej prikazano, kako so bili kulturni artefakti (kipi in spomeniki pisateljev) v javnem prostoru uporabljeni za politično in etnično prisvojitev mesta v 20. stoletju. Interpretacija izbranih proznih del z dogajalnim prostorom Bratislave v nadaljevanju temelji na prepoznavanju tem in načinov upodobitve mesta (refleksija prekinjenega kulturnega spomina, slabljenje mestne identitete, travma, ki jo povzroča dejstvo, da je bil večji del zgodovinskega jedra v času socializma uničen, heterogenost in nekompaktnost mestnega prostora kot rezultat modernističnega razvoja itd.). Literarno podobo Bratislave sooblikujejo tudi nekateri ključni toposi, ki odražajo njen geografski položaj na politični, kulturni in naravni meji (reka Donava in Mali Karpati).