No abstract

No abstract

UvodSlovenski bazen je prvi zasledil v zahodnem delu Slovenije oziroma na meji med Italijo in Slovenijo C o u s i n (1973). Kasneje je Bu s e r (1989) dognal, da se bazen proti vzhodu {iri skoraj preko celotne osrednje Slovenije. Sprva je prevladovalo mnenje, da se je bazen nadaljeval {e dlje proti zahodu v sosednjo Italijo v Belluno bazen, proti vzhodu pa naj bi imel zvezo z Bosanskim bazenom (B u s e r, 1989; H a a s et al., 1995). Domnevno prekinitev Slovenskega bazena na zahodu smo tolma~ili s tem, da je zveza z Belluno bazenom na povr{ini pokrita z narinjenimi deli Julijskih Alp (B u s e r, 1986

A stari moj Km, ki seval okrog milijone je krat o soncu ko zlat, a v zimi neštetokrat bil je srebrn, in vedno je gledal brezčutno k nam dol, se srcem brez čuta je srečen, saj on je pač večen, (Simon Gregorčič, Iz predsmrtnic, 9) And my old Km that shone many million times in sun like a golden coin, while in winter he was silvery so many times, and always he looked merciless dovra on us, happy in his impassive heart, eternal as he is. (Simon Gregorčič, from Songs before death, 9 Slovenian poet (1844-1906), bom in the village Vrsno by Km)

Izvle~ekPrispevek prikazuje geolo{ke razmere na Kobli v osrednjem delu Bohinjskega grebena ter zgo{~en zgodovinski pregled raziskav.Prve podrobnej{e raziskave tega prostora so povezane z izgradnjo 6334 m dolgega železni{kega predora med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom, odprtega v letu 1906. Ta predor poteka prav pod vrhom Koble in zajema 8 litolo{kih ~lenov. Drugo obdobje raziskav v letih 1969-1987 predstavlja izdelavo Osnovne geolo{ke karte lista Tolmin v merilu 1 : 100.000, v okviru katere je bil ugotovljen obstoj Slovenskega bazena in dveh platform v ~asu od srednjega triasa do konca krede v zahodni Sloveniji. V zadnjem obdobju pa so bile geolo{ke raziskave na prostoru Koble osredoto~ene na podrobno stratigrafijo in litologijo. Analize konodontnih združb in foraminifer kažejo, da pripada del apnencev, ki so bili v okviru OGK uvr{~eni v spodnjo juro, {e zgornjemu triasu.Jurski sedimenti na Kobli so se odlagali v globljevodnem okolju Slovenskega bazena, apnen~eve bre~e in kalkareniti pa z gravitacijskimi tokovi v pregibni coni in v robnem delu bazena. V kalkarenitnem paketu liasne starosti so {tevilni naplavljeni ooidi in krinoidi.