No abstract

S tem ko je nadvojvoda Karel II. Avstrijski kot prostor za svoj pokop in pokop svoje družine izbral samostansko cerkev v Sekovi (Seckau), je poudaril njen status stolne cerkve sekovske škofije, ki je bil s širjenjem protestantizma v drugi polovici 16. stoletja ogrožen. Gradnjo in opremljanje mavzoleja v letih 1587–1612 so v glavnem izvedli severnoitalijanski stavbarji, slikarji in štukaterji. Po eni strani so bili sposobnejši, po drugi strani pa so bili, drugače kot štajerski umetniki, katoliške vere. Delo in izbrani materiali so predstavljali velik strošek. Po smrti nadvojvode sta si njegova vdova, nadvojvodinja Marija, in kasneje njegov sin, nadvojvoda Ferdinand, kljub finančnim težavam prizadevala mavzolej dokončati. Kompleksna ikonografija reliefov na epitafu in slopih ter na stropnih in stenskih poslikavah aludira na nadvojvodo Karla II in njegovo družino v smislu glorifikacije predstavnikov in zaščitnikov katoliške vere. Habsburški mavzolej je kot celostna umetnina sijajna manifestacija začetka protireformacije.

No abstract

No abstract

V prispevku sta na podlagi sočasnih pisnih virov razi- skani portretni zbirki, ki sta jih okrog leta 1600 zasno- vala nadvojvoda Karel II. in nadvojvodinja Marija in sta bili do 18. stoletja v graškem dvoru in dvorcu Karlau pri Gradcu. Predstavljeni so serije portretov, umetniki in dela, ki so ohranjena v Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju. Obravnavani so vzroki za naročilo izjemno številnih otroških portretov. Poleg tega je anali- zirana vloga portretnih serij rimskih cesarjev in kostumskih slik.