Most Indo‐European n‐stem nouns are either individualizing, e.g. Avestan marətan‐ ‘mortal’, i.e. ‘the dead one’, or they denote body parts, e.g. Greek ōlḗn ‘elbow’. In this article, it is argued that most Indo‐European n‐stems denoting body parts originally had a singulative function, denoting a single instance of a body part of which the body has more than one. This analysis allows us to connect the ‘body part’ function of the Indo‐European suffix *‐n‐ to its well‐established individualizing function. The following evidence in favour of a singulative suffix *‐n‐ will be discussed: (1) the productive singulative suffix *‐(e)n‐i̯o‐ in Celtic; (2) suppletive paradigms in various Indo‐European languages in which a singular is (based on) an n‐stem, e.g. Armenian duṙn, pl. durk‘ ‘door, gate’, Gothic kaurno ‘single grain’, kaurn ‘corn’, Russian súdno, pl. sudá ‘vessel’; and 3) words for body parts naturally occurring in pairs or larger quantities which are attested with and without the nasal suffix, e.g. Armenian akn, Gothic augo and Old Prussian agins ‘eye’, but without a nasal Greek ósse and Old Church Slavic oči ‘eyes’.

No abstract

No abstract

Narečje Ziljske doline in splošnoslovenski pomik cirkumfleksa Slovenski jezik -Slovene Linguistic Studies 8 (2011): 5-17 Narečje Ziljske doline je eno najbolj ogroženih slovenskih narečij. Zaradi obrobnega položaja ohranja številne arhaizme. Članek se osredotoča na ziljsko gradivo, ki ohranja podatke o fonetičnih razvojih, na katerih temelji splošnoslovenski pomik praslovanskega cirkumfleksa.The Gailtal dialect is one of the most endangered dialects of the Slovene language. Because of its peripheral position, it preserves a number of archaisms. In this paper it is argued that the dialect preserves information about the phonetic developments underlying the common Slovene advancement of the Proto-Slavic falling tone. I. Uvod 1Od vseh slovenskih narečij je ziljsko narečje eno najbolj ogroženih. Po popisu prebivalstva iz leta 2001 je bilo v avstrijskem delu Koroške 13.000 ljudi, ki so govorili slovensko. Od teh so le 503 živeli v Ziljski dolini. Čeprav je to število v resnici verjetno nekoliko večje -zaradi sociolingvističnega položaja na avstrijskem Koroškem del govorcev slovenščine verjetno ni priznal, da zna slovensko je samo vprašanje časa, kako dolgo bo ziljsko narečje še živelo. Tu moramo upoštevati tudi dejstvo, da govorci slovenščine na Koroškem pripadajo skoraj izključno najstarejši generaciji, zato ni dvoma, da bo ziljsko narečje v večjem delu doline izumrlo že v 21. stoletju. Za jezikoslovje je ziljsko narečje posebno pomembno iz naslednjih razlogov.(1) Ziljsko narečje je zaradi intenzivnega stika z nemščino zelo zanimiv primer medsebojnih jezikovnih vplivov. Nemščina je vplivala na ziljščino na področju leksike in sintakse, v manjši meri tudi v besedotvorju. Primer tega je sufiks -əli, množina -lni, s katerim se izpeljujejo manjšalnice: trwək 'otrok' -trwəkəli, mȗca 'mačka' -mȗclni 'mačice'. Na fonologijo, fonetiko, sklanjatev ali spregatev je bil vpliv zelo majhen. Obraten vpliv ziljščine (ali sosednih slovenskih narečij) na nemška koroška narečja je najbolj viden v leksiki. Poleg tega ga najdemo tudi v sintaksi in fonologiji. V sintaksi najdemo primere, v katerih imajo nemška narečja pomožnik na drugem mestu v stavku, in primere, v katerih manjka zaimek v brezosebkovem stavku, tako kot v slovenščini. V fonologiji je na primer krajšanje priporniških geminat verjetno rezultat slovenskega vpliva (Lessiak * Članek temelji na razpravi v monografiji Pronk 2009: 173-190, z opombo, da vsebuje nekaj pomembnih sprememb v sklepu na osnovi Greenbergove recenzije te monografije (2010). Zahvaljujem se Mateju Šekliju za pripombe na prejšnjo verzijo tega članka in za popravo moje pomanjkljive slovenščine.