Uvodne besede: feministične epistemologijePričujoči prispevek začenjam z dvema splošnima izhodiščema. Prvo zadeva šolo (oziroma izobraževalne institucije), ki jo v splošnem razumem kot ospoljen sistem, ki ima svoje učinke: npr. omejuje možnosti, stereotipizira, vrednostno razvršča različne tipe vednosti, določa, kaj je primerno za en in kaj za drug spol ipd. (še vedno v okviru binarne spolne klasifikacije, kar je danes teoretsko, aktivistično in še kako drugače preseženo).Nadalje -kar je moje teoretsko izhodišče -črpam iz feminističnih epistemologij, 1 torej teorij o tem, kako nastaja znanstvena vednost, s posebnim poudarkom na spolu. Spol je v tem okviru postavljen kot kategorija epistemske (tj. s pridobivanjem vednosti povezane) analize in rekonstrukcije (Janack, 2004). Na tem mestu je treba tudi opozoriti oziroma dodati, da spol seveda ni (več) postavljen kot izolirana spremenljivka ali spremenljivka, ki bi jo bilo mogoče ločiti od drugih osi zatiranja in podvreči ločeni analizi (Alcoff in Potter, 1993: 3-4).To je moj konceptualni okvir, s pomočjo katerega sledim linijam vzdolž t. i. hegemonih »teorij« (ki zagovarjajo različne vrednote, kar pomeni, da ženske, denimo, lahko devalvirajo na različne načine (prim. Kegan Gardiner, 1984)), torej »teorij«, ki jih ne prepoznamo kot take, ker jih imamo za zdrav razum ali nujnost, kot temu pravi Sara Ahmed (2000: 99).
1Uporabljam izraz v množini, ker gre za različne usmeritve in heterogenost »znotraj« feministične epistemologij.
