A study was taken up during 2014-16 for evaluating the potential of an organic package of practice towards integrated crop production (green farming) in comparison to conventional farmers' practice in West Bengal, India. Under green farming, compost was integrated with chemical fertilizer for soil management while organic plant/ pest management was undertaken utilizing Inhana Rational Farming (IRF) Technology. The study indicated higher yield (9.7 %), higher nutrient use efficiency and economic sustainability under green farming irrespective of study area or potato variety. Higher qualitative expression in terms of starch content, pulp pH, vitamin C etc. under green farming might be due to the organic plant management aimed at energization of plant biochemical functions. Soil quality development as noted under green farming might have been influenced by the onfarm produced compost containing rich self-generated micro flora (in order of 10 16 per colony forming unit.). The study indicated that green farming may serve as an efficient substitute of conventional farming towards yield sustenance, abatement of food toxicity and quality end product; through higher use of renewable energy and activation of plant physiological functions.Key words: green farming; organic plant management; energy use efficiency; soil quality; potato
IZVLEČEK OVREDNOTENJE NABORA EKOLOŠKIH POSTOPKOV V INTEGRIRANI PRIDELAVI KROMPIRJA (Solanum tuberosum L.) V PRIMERJAVI S KONVENCIONALNO GLEDE NA PRIDELEK, KAKOVOST, ENERGETSKO UČINKOVITOST IN EKONOMIČNOSTZa ovrednotenje nabora praks ekološkega kmetovanja v integrirani pridelavi ("zeleno kmetovanje") v primerjavi s konvencionalno je bila v sezonah 2014-16 opravljena raziskava v Zahodni Bengaliji, Indija. Za pripravo tal je bil pri integrirani pridelavi uporabljen kompost skupaj z mineralnimi gnojili, pri ekološkem kmetovanju sta oskrba rastlin in nadzor škodljivcev sledila "Inhana" tehniki umnega kmetovanja (IRF). Raziskava je pokazala, da so bili večji pridelek (9.7 %), večja učinkovitost izrabe hranil in večja ekonomska vzdržnost doseženi pri integrirani pridelavi ne glede na mesto raziskave in sorto krompirja. Večje vrednosti kakovostnih kazalcev kot so vsebnost škroba, vitamina C, pH int. pri integrirani pridelavi bi lahko bile posledica ekološke obravnave rastlin, ki je ugodno vplivala na biokemične procese v rastlinah. Izboljšanje kakovosti tal, ki je bilo opaženo pri integrirani pridelavi, bi lahko bilo posledica uporabe na kmetijah pridelanega komposta, ki je vseboval bogato, samovzniklo mikrofloro (10 16 na enoto kolonije). Raziskava je pokazala, da lahko integrirana pridelava služi kot učinkovit nadomestek konvencionalnemu kmetovanju glede stalnosti pridelka, preprečevanja zastrupitve hrane in kakovosti končnih proizvodov preko večje uporabe obnovljive energije in vzpodbujanja fizioloških procesov v rastlinah.