Doživljanje stresa in izgorelosti, povezanih z delom z učenci s posebnimi potrebami pri učiteljih v osnovni šoli

Košir, Katja; Licardo, Marta; Tement, Sara; Habe, Katarina

doi:10.20419/2014.23.411

Cited by 3 publications

(4 citation statements)

References 39 publications

Supporting

Mentioning

Contrasting

Unclassified

Order By: Relevance

“…An item example is "I feel like I have a lot of work demands". The Cronbach's alpha in previous studies was between .88 and .90 (Košir, Licardo, Tement & Habe, 2014;Tement and Korunka, 2013).…”

Section: Instrumentsmentioning

confidence: 89%

“…An example is "My job allows me to make decisions on my own". The Cronbach's alpha in previous studies was between .76 and .79 (Košir & Kos Strašek, 2014;Košir, Licardo, Tement & Habe, 2014;Tement & Korunka, 2013). Due to low reliability of the original three item scale, variety or the scope of skills utilized during work was tapped using the item "My job requires learning new things".…”

Section: Flow Among Higher Education Teachersmentioning

confidence: 99%

See 1 more Smart Citation

Zanos pri visokošolskih učiteljih z vidika delovnih zahtev in delovnih virov

Habe¹,

Tement²

2016

psio

Self Cite

View full text Add to dashboard Cite

Abstract:The aim of the present study was to investigate job resources and demands and their relatedness to work flow. In line with the three-dimensional model of flow, absorption, work enjoyment and intrinsic work motivation were explored as separate outcomes. Our predictions were tested using a sample of 293 higher education teachers in Slovenia. The participants indicated their levels of flow, job demands (e.g., workload) and job resources (e.g., variety and autonomy) using the Slovenian version of the work flow inventory and job demands-resources scales. Our hypotheses were tested using moderated multiple regression where main as well as interactive effects between job resources and demands were examined. Autonomy and variety were found to enhance absorption, work enjoyment and intrinsic work motivation. Furthermore, autonomy was found to be the most important predictor of all the work flow dimensions. In contrast, workload was not significantly related to any of the outcomes. We also found interactive effects of variety and workload as well as variety and autonomy on absorption.Keywords: work flow, job resources, job demands, higher education teachers Povzetek: Namen naše raziskave je bil raziskati delovne vire in zahteve ter njihovo povezanost z zanosom pri delu. V skladu s tridimenzionalnim modelom zanosa smo proučevali zatopljenost, zadovoljstvo pri delu in notranjo motivacijo na delovnem mestu kot ločene dimenzije. Vzorec je zajemal 293 visokošolskih učiteljev po Sloveniji. Udeleženci so ocenjevali stopnjo delovnega zanosa, delovnih zahtev (npr. splošne delovne obremenitve) in delovnih virov (npr. raznolikost in avtonomija) s pomočjo slovenske različice Vprašalnika o zanosu pri delu in Lestvice delovnih zahtev/ virov. Hipoteze so bile preverjene s pomočjo multiple regresije, pri čemer smo preučevali glavni in interaktivni učinek delovnih virov in zahtev. Rezultati so pokazali, da sta avtonomija in raznolikost pozitivno povezani z zatopljenostjo, zadovoljstvom na delovnem mestu in notranjo motivacijo pri delu. Ugotovili smo tudi, da je avtonomija najpomembnejši napovednik vseh treh dimenzij zanosa pri delu. Po drugi strani delovna obremenitev ni bila povezana z nobeno od dimenzij zanosa pri delu. Potrjen je bil tudi interaktivni učinek raznolikosti in delovne obremenitve ter raznolikosti in avtonomije na zatopljenost pri delu. Zanos pri visokošolskih učiteljih z vidika delovnih zahtev in delovnih virovKljučne besede: delovni zanos, delovne zahteve in delovni viri, visokošolski učitelji

show abstract

Section: Instrumentsmentioning

confidence: 89%

Section: Flow Among Higher Education Teachersmentioning

confidence: 99%

Zanos pri visokošolskih učiteljih z vidika delovnih zahtev in delovnih virov

Habe¹,

Tement²

2016

psio

Self Cite

View full text Add to dashboard Cite

show abstract

“…Ugotovitev nakazuje, da lahko zavzeti učitelji soustvarjajo delovne vire v svojem delovnem okolju -spodbujajo vzajemno oporo sodelavcev ter ustvarjajo priložnosti za poklicno učenje. Košir, Licardo, Tement in Habe (2014) so preverjale odnos med delovnimi zahtevami in viri ter stresom in izgorelostjo pri delu na vzorcu slovenskih osnovnošolskih učiteljev. Ugotovile so, da predstavljajo splošne delovne obremenitve najmočnejši napovednik stresa, čustvene izčrpanosti in depersonalizacije: učitelji, ki so pri svojem delu zaznavali višjo stopnjo delovnih obremenitev, so poročali o višji stopnji doživljanja stresa, čustvene izčrpanosti in depersonalizacije.…”

Section: Dejavniki Delovne Zavzetosti: Značilnosti Dela Učiteljev Kot Delovne Zahteve In Delovni Viriunclassified

Zaznane značilnosti delovnega mesta in čustveno delo kot dejavniki delovne zavzetosti učiteljev

Košir¹,

Tement²,

Horvat³

2020

psio

Self Cite

View full text Add to dashboard Cite

Povzetek: Delovna zavzetost učiteljev predstavlja pomemben dejavnik kakovosti njihovega poučevanja ter njihovega vedenja v razredu. Razumevanje dejavnikov, ki prispevajo k visoki stopnji delovne zavzetosti učiteljev, je ključno za spodbujanje kakovostnega vzgojnoizobraževalnega dela. Dosedanje raziskave tudi pri poklicni skupini učiteljev kažejo, da predstavljajo zaznane značilnosti delovnega okolja pomemben dejavnik delovne zavzetosti. Obenem se kot pomembna značilnost dela učiteljev kaže potreba po čustvenem delu, pri čemer lahko slednje predstavlja tako delovno zahtevo kot delovni vir. Namen pričujoče raziskave je bil izhajajoč iz modela delovnih zahtev in virov preveriti samozaznane delovne zahteve (splošne delovne obremenitve) in delovne vire (avtonomija, opora sodelavcev, opora nadrejenih) kot dejavnike delovne zavzetosti učiteljev na vzorcu 344 učiteljev iz 22 slovenskih osnovnih šol. Prav tako smo želele preveriti potencial strategij čustvenega dela kot bodisi dejavnika tveganja bodisi varovalnega dejavnika za delovno zavzetost učiteljev. Rezultati so pokazali, da predstavlja zaznana avtonomija pozitiven napovednik delovne zavzetosti ter da ima čustveno delo potencial, da predstavlja tako delovno zahtevo kot delovni vir. Površinsko čustveno delovanje se je namreč izkazalo za negativen napovednik delovne zavzetosti, globinske strategije pa so predstavljale pozitiven napovednik delovne zavzetosti. Na osnovi ugotovitev predlagamo nekatere ukrepe za povišanje delovne zavzetosti učiteljev.

show abstract

“…Pri tej ugotovitvi poudarjamo, da se povezava med številom otrok s posebnimi potrebami v skupini kaže kot pomemben dejavnik pri vrednotenju družinske pismenosti. Predvidevamo, da je to zato, ker delo z otroki s posebnimi potrebami za strokovne delavke pomeni tudi večje obremenitve in višjo stopnjo stresa (Košir, Licardo, Tement in Habe 2014); v takih skupinah je večina pozornosti in energije usmerjena v druga področja dela.…”

Section: Splošne Ugotovitveunclassified