Europe: Imagination and Practices. Introduction I.

Abstract

The EU constitutional crisis has shown how “Europe” is far from being a homogeneous entity. It is a mix of countries both large and small, old and new, that perceive and present themselves in different ways, and use different culturallyconstructed strategies and tactics in relation to an imagined “Europeanness.” Based on concrete practices between an EU member state and a non–member state, the author discusses Eurocentrism and the relations between official and subcultural discourse. This also involves examining selected texts in several books (Wolfe, Kockel, and Vivod) and issues raised by scholarly groups and their discourse regarding where the center of Europe lies, the relations between old member states and candidate countries, and desire and uneasiness as the fundamental ambivalence of old and new EU countries. *** Kriza ob sprejemanju ustave Evropske unije je pokazala, kako je »Evropa« še daleč od tega, da bi bila homogena celota. Je zbir držav, majhnih in velikih, starih in novih, ki se dojemajo na različne načine in uporabljajo različno kulturno konstruirane prakse in taktike v razmerju z zamišljeno »evropskostjo«. Avtor na primeru konkretnih praks med članico in nečlanico EU razpravlja o evrocentričnosti in razmerju med uradnim in subkulturnim diskurzom; pri pregledu nekaterih besedil v knjigi (Wolfe, Kockel, Vivod) pa o vprašanjih znanstvenih skupnosti in njihovih diskurzov; o tem, kje je središče Evrope; o razmerju med starimi članicami in kandidatkami za članstvo ter in o želji in nelagodju kot temeljni ambivalenci starih in novih držav EU.

The Relationship between National and Supranational Identities in the European Union Rule of Law Mission in Kosovo (EULEX)

“…Antropologe so v teh in kasnejših raziskavah institucij in vplivnih skupin zanimala predvsem vprašanja identifikacij, evropske integracije, procesov evropeizacije in dinamike med nacionalnim in nadnacionalnim (glej npr. Bellier in Wilson 2000;MacDonald 1993;Shore 2000;Thedvall 2006); o slovenski vključenosti v EU institucije (Bajuk Senčar in Turk 2011); o slovenskih evrokratih (Bajuk Senčar 2009; 2014a); o slovenskih ženskah v bruseljskih institucijah (Bajuk Senčar 2014b); o postsocialistični izkušnji in evropski identiteti (Vidmar Horvat 2012); nenazadnje o imaginacijah in konkretnih praksah Evrope (Fikfak 2009;Fikfak in Vivod 2009); v raziskave EU institucij pa so bile vključene predvsem tiste v Bruslju ali Strasbourgu. 2 Prispevek je pripravljen na podlagi kratkotrajne raziskave v EULEX v Prištini 3 , kjer sem bila avgusta 2010 vključena v »indukcijsko usposabljanje«, t.j. tridnevni hitri kurz iz najpomembnejših tem za novo prispelo osebje EULEX, in opravila več intervjujev z osebjem različnih oddelkov v misiji, ki misijo vodijo in upravljajo.…”

Utopija Evropa – Pogled od zunaj in od znotraj. Približevanja

“…Kateri so elementi -razlike in podobnosti med kulturnimi praksami in podobami, na »zahodu« in »vzhodu«? Prispevki s panela so tematizirali vprašanja na način, ki bi ga lahko opisali kot »integrativna etnografija« in so bili skupaj še z nekaterimi povabljenimi pisci (Kurti 2009; Wolfe 2009) objavljeni v reviji Traditiones (Fikfak 2009a;Vivod 2009a) in še samostojno v knjigi (Fikfak in Vivod 2009). Tako se je uresničilo nekaj tega, označimo ga lahko za govor o Eutopiji, kot sposobnost zamišljanja Evrope in hkrati obravnavo njenih konkretnih praks afirmacije ali negacije drugega in drugačnega.…”