“…Za privržence so predmeti torej utelešenje tistega, kar v njihovih očeh so, oziroma tistega, kar naj bi bili, tako zanje kot za druge (Bourdieu 1984;Miller 1987Miller , 2010: predmeti na sejmih v mesto vnašajo »kakovostne vsebine«, kakor akterji navadno na kratko označujejo določeno estetiko in etiko, utelešeno v izdelkih in sejmih. Tako sejmi ne sooblikujejo le družbenih življenj in življenjepisov (appadurai 1986;Kopytoff 1986) izdelkov, marveč jim pripisujejo tudi določeno zmožnost delovanja (Gell 1998), saj naj bi bili ljudi v mesto privabljali predmeti 4 Podobno kot festivali (Kozorog 2011a(Kozorog , 2011b(Kozorog , 2011c(Kozorog , 2013) tudi ljubljanski rokodelski sejmi s specifično estetiko in etiko soustvarjajo nove pomene in povezave z bolj oddaljenimi kraji, postavljajo Ljubljano v središče imaginativne geografije in pri nekaterih prebivalcih mesta spodbujajo identifikacijo, ki pa s trenutnim ni sprijaznjena, ampak si vselej želi »nekaj boljšega«.…”