Dolina Glinšice je geomorfološko pomembno območje na za-�odnem delu Krasa (SV Italija). Gre za globoko vrezano strugo potoka z zaledjem v Sloveniji, ki je edini primer kraškega vodotoka s površinsko �idrografijo na klasičnem krasu. Za tok Glinšice so značilne številne brzice, maj�ni slapovi, meandri in erozijske kotlice. Del toka se izgublja v podzemlje. Strukturna slika območja je precej kompleksna. SV pobočje preide v �rib Stena, ki predstavlja apnenčasti klin med dvema prelomoma, trdno usidran v planoto Krasa. Površinska morfologija in jame v Steni so močno strukturno pogojene V Steni je razvejana mreža kraški� jam razviti� v več nivoji�. Skupna dolžina znani� jam je 9 km. Najgloblji deli jamskega sistema dosežejo dno vodonosnika, ki je zaradi narivanja kaki� 100 m nad vodonosnikom povezanim s potokom Glinšica. Niz študij izvedljivosti �itre železnice Divača-Trst, obravnava vpliv načrtovanega projekta na kraške pojave. V nji� so preučene možnosti sekanja večji� jamski� prostorov in onesnaženja vode, saj vodonosnik v Steni deloma napaja potok Glinšico, ki je del zavarovanega območja. V članku predlagamo nadaljnje raziskave v smislu povezovanja obstoječega znanja o krasu in konkretni� �idrogeološki� razmer v obravnavanem masivu. Ključne besede: gradnja tunelov, tveganja na krasu, kraški vodonosnik, klasični kras.