IzvlečekTeorija dinamičnih zmožnosti kot zadnji, aktualni pristop k proučevanju osnov konkurenčnih prednosti pomeni preskok v načinu razmišljanja in delovanja, saj v ospredje postavlja dinamičnost okolja, ki mu ne moremo ubežati, temveč se mu stalno prilagajati. Glede na relativno kratek čas proučevanja teorije dinamičnih zmožnosti so nastali števil-ni poskusi opredeljevanja, vendar so pri razumevanju teorije povzročili še večjo zmedo. V prispevku predstavljamo sintezo osnovnih izhodišč in predpostavk teorije dinamičnih zmožnosti, na katerih so gradili njeni raziskovalci. S tem želimo opozoriti na potencial, ki ga teorija ponuja, ter spodbuditi raziskovalce k njenemu nadaljnjemu proučevanju, še posebej v empiričnem smislu. Z uvajanjem terminologije v slovenski prostor razširjamo možnosti za njen napredek.Ključne besede: teorija dinamičnih zmožnosti, dinamične zmožnosti, konkurenčna prednost
AbstractAs new sources of competitive advantage, dynamic capabilities emphasise specific aspects that were not the focus of attention in the previous strategy perspectives. The term dynamic refers to the capacity to renew resources and capabilities to achieve congruence with a changing business environment. The dynamic capabilities view has received lot of attention in recent years, although the outcome is a complex, sometimes confusing body of research. In this paper, we present a synthesis of the origins and ideas on which the theory was built. Our purpose is to draw attention to the promising avenues and the potential offered by the dynamic capabilities view in order to encourage further development. By introducing the terminology into Slovenian practice, we expand the possibility of improving it.
Keywords
UvodIskanje konkurenčnega položaja in zmožnosti za njegovo trajno ohranjanje je osrednji izziv današnjih podjetij, prav tako pa teorije menedžmenta, ki je poskušala z mnogimi pogledi pojasnjevati koncept konkurenčne prednosti. Konkurenčna prednost (angl. competitive advantage) je prevladujoč koncept v teoriji strateškega menedžmenta (angl. strategic management theory) z dolgo in pestro zgodovino ter hkrati najvplivnejši mehanizem za razlago obstoja uspešnosti podjetij (Wiggins in Ruefl i 2005, 888-889). Doseganje in ohranjanje konkurenčne prednosti temelji na dveh osnovnih vprašanjih: kako naj podjetja dosegajo konkurenčno prednost in kako naj jo obdržijo? Da se morajo organizacije nenehno izpopolnjevati, če želijo preživeti v dinamičnem okolju (Dannels 2002(Dannels , 1095, so ugotovili že ekonomisti