Ustvarjalnost je pomemben del našega vsakdana in hkrati pomemben dejavnik pri spodbujanju inovativnosti in oblikovanju novih idej, kar je ključnega pomena za posameznikov trajnostni razvoj. Kako se ta odraža, je odvisno od naše osebnosti, temperamenta, močnih področij in okolja, v katerem živimo in delujemo. Številni avtorji so si edini, da je ustvarjalno razmišljanje tisto razmišljanje, ki privede do novih spoznanj, novih pristopov, nove perspektive, novega načina razumevanja stvari, ter to vrsto razmišljanja izpostavljajo kot dinamičen miselni proces, ki vključuje divergentno in konvergentno razmišljanje. V prispevku posebej predstavimo merila in pogoje, ki so potrebni za ustvarjalnost pri matematiki, povezavo matematike z okoljem, kjer na primerih avtentičnih problemov razčlenimo štiri komponente ustvarjalnega mišljenja: fluentnost, fleksibilnost, izvirnost in elaboracijo. Skozi reševanje realističnih in matematičnih problemov razdelamo poti ustvarjalnega razmišljanja, med drugim pri reševanju odprtih problemov, algoritemskem reševanju problemov, oblikovanju izvirnih vprašanj idr. Pri reševanju izbranih primerov nakažemo možnosti povezovanja in stopnjevanja zahtevnosti po vertikali od osnovne do srednje šole.Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, matematika, avtentični problemi, ustvarjalno mišljenje
UvodSvet, ki ga poznamo, se hitro spreminja. Nabor spretnosti, ki jih imamo zdaj, verjetno že čez nekaj let ne bo več zadostoval oz. se bodo pojavile zahteve po novih znanjih, spretnostih, ki jih danes še ne poznamo ali pa jih le slutimo. Sposobnost prilagajanja novim razmeram in situacijam postaja ključna spretnost, ustvarjalnost pa vse bolj cenjena. Vedno pogosteje si zastavljamo vprašanje, kako lahko pripravimo svoje otroke na to hitro spreminjajoče se