Nove interpretacije fluvialnih sedimentov na Krasu

Abstract

Predstavljene so pomembne brezstrope jame s fluvialnimi sedimenti na Divaškem krasu, v Matarskem podolju in Podgorskem krasu. Opisana je njihova prostorska razprostranjenost ter odnos do obstoječih jam in kraškega površja ter njihov geomorfološki pomen. Sedimenti iz njih so bili analizirani in datirani z različnimi metodami. Največja starost sedimentov je bila ugotovljena v brezstropi jami v Črnotiškem kamnolomu. V njej so na steni ohranjeni fosilni ostanki jamske vodne živali Marifugia cavatica prekriti s 3,2-4,1 Ma starimi sedimenti.

Geomorfologija krasa Slovenije

“…Različna litološka zgradba, pestrost površinskih geomorfnih procesov, klimatske značilnosti in vegetacijski pokrov vplivajo na kamnitost kraških območij v Sloveniji. Literatura pogosto povezuje pojavnost golega krasa z visokogorjem, pojavnost pokritega krasa pa z dolomitnimi območji, kraškimi polji in drugimi kraškimi kotanjami (Gams, 1962;Habič, 1985;Gams, 1986;Gams, 2003;Komac, 2004;Stepišnik, 2004;Mihevc, 2007;Mihevc, Zupan Hajna, 2007;Kovačič, 2008;Stepišnik, 2011;Stepišnik, Gostinčar, 2020).…”

“…je najpogosteje organski material, ki prekriva dele površja in zapolnjuje škraplje, tako da izdanjajo le posamezni kamninski bloki ali skupine kamninskih blokov (slika 16). Zaplate sedimentov na teh območji so pogosto rezultat denudacije in razpada jamskih rovov z raznovrstnimi alogenimi polnili na površju (Mihevc, 1996;Mihevc, Zupan Hajna, 1996;Šušteršič, 2004;Mihevc, 2007;Mihevc, Zupan Hajna, 2007). Tektonsko porušene cone (Čar, 2018) so zaradi lokalno zdrobljene kamnine prav tako pogost vir sedimenta na polgolem krasu.…”

“…V teh kotanjah so našli različne plasti laminiranih sedimentov in sige, na pobočjih kotanj pa so bile vidne korozijske zajede, značilne za jame, oblikovane v freatični in epifreatični coni krasa. Nekatere kotanje so se nadaljevale v jame z ohranjenim stropom (Mihevc, 1996;Mihevc, Slabe, Šebela, 1998;Mihevc, 2007). Prisotnost laminiranih alogenih sedimentov in sig ter prehod površinskih oblik v podzemne sta bila ključna dokaza, da proučevane oblike niso ostanek nekdanje predkraške faze, ampak so v resnici jamski rovi, ki so se zaradi denudacije preslikali na površje krasa.…”

“…Na Divaškem krasu je bila med gradnjo avtoceste odkrita tudi prva brezstropa jama v bližini naselja Povir, pozneje pa so na tem območju identificirali še 16 večjih brezstropih jam (Šebela, 1995;Mihevc, 1996;Nagode, 2002;Mihevc, 2007). Te brezstrope jame so dejansko denudirani paragenetsko preoblikovani jamski rovi na jugozahodnem delu korozijske uravnave Krasa, med katerimi je najdaljši odsek brezstrope jame v Lipovih dolinah, ki meri v dolžino okoli tri kilometre.…”

“…Brezstrope jame zapolnjujejo alogeni flišni sedimenti, na izdankih kamnine pa so ohranjene sledi oblikovanja v jamskem okolju, predvsem fasete. V njih se je poleg majhnih kosov sige, ohranila tudi velika sigova kopa (Mihevc, 2001;Mihevc, 2007).…”