Predstavljene so pomembne brezstrope jame s fluvialnimi sedimenti na Divaškem krasu, v Matarskem podolju in Podgorskem krasu. Opisana je njihova prostorska razprostranjenost ter odnos do obstoječih jam in kraškega površja ter njihov geomorfološki pomen. Sedimenti iz njih so bili analizirani in datirani z različnimi metodami. Največja starost sedimentov je bila ugotovljena v brezstropi jami v Črnotiškem kamnolomu. V njej so na steni ohranjeni fosilni ostanki jamske vodne živali Marifugia cavatica prekriti s 3,2-4,1 Ma starimi sedimenti.

Električna upornost tal je geofizikalna metoda, s katero se ugotavlja struktura tal pod površjem. Za preizkus uporabnosti metode so bili izdelani profili nad jamo Trhlovca in Divaško jamo ter njenim nadaljevanjem v brezstropi jami na pobočju Radvanja na Divaškem krasu. Rezultati kažejo, da votlih jamskih prostorov zaradi velike električne upornosti matične kamnine ni mogoče zaznati, lahko pa zaznamo jarke brezstropih jam in podzemne jame, ki so zapolnjene z ilovnatim sedimentom.

The area of the Classical Karst is roughly defined by a triangle with Ljubljana, Trieste and Rijeka as its vertices. This is the area where the first scientific studies of karst phenomena were conducted. Two sub-regions that particularly attracted researchers are presented. Kras/Carso plateau with the Škocjan caves and the underground course of the Reka river. The groundwater flow of Reka-Timavo is characterised by high recharge variability of allogenic inflow of Reka River and flow restrictions in the upper part of subterranean flow, which control regional backfloodings observed in cave systems. The recharge area of Ljubljanica Springs is known for a cascading series of poljes in intermediate cave systems. The area has been in focus of hydrological studies for over a century, but many phenomena have been resolved in the last decade based on results of continuous autonomous monitoring in the last decade. Key words: Classical Karst, Kras, Škocjanske Jame, Reka-Timavo system, Ljubljanica Recharge Area, Polje.   IZVLEČEK Območje Klasičnega krasa v grobem objema trikotnik z Ljubljano, Reko in Trstom v ogliščih. Tu se je začelo znanstveno proučevanje krasa. Dve kraški območji sta tu še posebej pritegnili pozornost raziskovalcev. Prvo je planota Kras s Škocjanskimi jamami in podzemnim tokom Reke med Škocjanskimi jamami in izviri Timave. Ta tok močno zaznamuje velika spremenljivost dotoka reke Reke in lokalne zožitve v vodonosniku, ki povzročajo regionalno poplavljanje, kot ga beležimo v jamah. Drugo je območje kraške Ljubljanice z značilnim nizom dinarskih kraških polj in jamskih sistemov, ki polja hidrološko povezujejo. Območje je že več kot stoletje predmet številnih raziskav, zvezno spremljanje parametrov toka v kraških jamah v zadnjih desetih letih, pa je omogočilo nova spoznanja o lastnostih in mehanizmih pretakanja vode v celotnem sistemu. Ključne besede: Klasični kras, Kras, Škocjanske jame, podzemni tok reke Reke, kraško zaledje izvirov Ljubljanice, polje.