Povzetek: Zdravstveni posegi so lahko za otroka zelo stresna izkušnja. Negativne izkušnje s pogostimi bolečimi posegi lahko povzročijo pomembnejše dolgoročne psihološke posledice. Zato je poleg farmakološke priprave otroka na zdravstvene posege pomembna tudi uporaba različnih kognitivno-vedenjskih tehnik, ki pomagajo blažiti distres in jakost zaznane bolečine. Ni pa standardne metode, ki bi bila za vse otroke enako primerna. Izbira le-te mora temeljiti ne le na invazivnosti in trajanju samega posega, temveč tudi na poznavanju dejavnikov, ki vplivajo na doživljanje bolečine, ter na osebnih značilnostih otroka. Izsledki raziskav, v katerih so proučevali učinkovitost različnih psiholoških pristopov pri pripravi otrok na (boleče) zdravstvene posege, do sedaj najbolj potrjujejo učinkovitost kognitivno-vedenjskih ukrepov in nagovarjajo k njihovi uporabi v klinični praksi.