“…Pregledali smo različne primere začasne uporabe kmetijskih zemljišč v slovenskem prostoru, iz katerih je razviden vpliv na rodovitnost tal, izpad pridelka ter ocena trajanja sanacije. V pregled smo vključili naslednje primere začasne uporabe: (i) nadvišanje kmetijskih zemljišč ob reki Savi (Zupanc et al, 2012;Prus et al, 2015;Zupanc et al, 2016), (ii) rekultivacija površinskih kopov (Škornik Grdina, 2016;Donko, 2017), (iii) deponija gradbenega materiala (Pintar et al, 2011;Zupanc et al, 2017) Pri vsakem primeru smo ocenili obseg začasne zasedenosti, vpliv na kmetijsko zemljišče, predvsem z vidika kakovosti tal. Preverili smo, kako je bilo popisano stanje prej in potem; kateri talni parametri so bili merjeni in kakšen vpliv so imele posamezne vrste začasne zasedenosti kmetijskih zemljišč na morfološke (globina in zgradba profila, struktura), fizikalne (tekstura, zbitost, gostota, poroznost, hidravlična prevodnost) in kemijske (pH, organska snov, založenost s hranili) lastnosti tal.…”