Spremembe fizikalnih lastnosti hrastovega lesa iz zgodovinskih konstrukcij v življenjski dobi

Abstract

Izvleček: Raziskali smo fizikalne lastnos1 hrastovega lesa (Quercus sp.), pri katerem je od poseka minilo od 4 do 512 let in smo ga razdelili v stoletne starostne skupine 100-600. Mlajši les smo pridobili ob poseku dreves, starejši les pa iz zgodovinskih konstrukcij v Sloveniji. Izbrani les smo najprej dendrokronološko da1rali, izdelali normirane vzorce za analize ter določili gostoto, barvo, dimenzijsko stabilnost in sorpcijske lastnos1. Vizualno in v CIELab barvnem prostoru smo ugotovili, da je barva jedrovine s starostjo postala temnejša. Pri starem hrastovem lesu smo ugotovili tudi manjšo higroskopnost in izboljšano dimenzijsko stabilnost, zlas1 v tangencialni smeri, ter manjšo prečno krčitveno anizotropijo. Gostota hrastovega lesa se s staranjem ni spremenila, odvisna pa je bila od širine branik (naraščala je z večanjem deleža kasnega lesa). Rezulta1 nakazujejo, da na dimenzijsko stabilnost in higroskopnost poleg procesov staranja verjetno vpliva tudi mesto vgradnje in klimatska nihanja tekom uporabe lesa.

Vpliv naravnega staranja na izbrane fizikalne in mehanske lastnosti konstrukcijskega lesa

“…navzemanja tekoče vode, ki jih je izvedel Narayanamurti s sodelav-Slika 2. Videz tipičnih hrastovih preizkušancev od najmlajše do najstarejše starostne skupine (100-600 let) (po Straže et al, 2018). Figure 2.…”

“…Figure 2. Appearance of typical oak specimens sorted from the youngest to the oldest (age groups 100 -600 years) (after Straže et al, 2018). Dremelj, M., & Straže, A.: Effects of natural ageing on selected physical and mechanical properties of structural timber ci (1958) na 1500 let starih vzorcih tikovine, so prav tako pokazali zmanjšanje higroskopnosti, pri čemer je skupna količina adsorbirane vode znatno nižja pri starih vzorcih.…”

“…kažejo, da se trdnost staranega lesa lahko celo poveča (Schulz et al, 1984), pri lesu zelkove do starosti 650 let, japonske paciprese nad starostjo 100 Slika 3. Vzorci hrasta, odvzeti iz starih konstrukcijskih elementov lesenih zgradb (a) in primer sorpcijske histereze adsorpcijsko-desorpcijskega eksperimenta za starostne skupine lesa 100, 300 in 500 let po poseku (b) (Straže et al, 2018). Figure 3.…”

“…Figure 3. Oak wood samples from old structural elements of wooden buildings (a) and the sorption hysteresis for the adsorption-desorption test for the age groups 100, 300 and 500 years after tree felling (b) (Straže et al, 2018). let in zelenega bora starosti do 140 let zmanjša (Kohara & Okamoto, 1955;Attar-Hassan, 1976).…”

“…V vlažnih razmerah se lahko s staranjem v lesu v zelo nizkih koncentracijah tvorijo nekatere organske kisline, kot sta 4-metilglukuronska in galaktoronska kislina, a le velika količina Dremelj, M., & Straže, A.: Effects of natural ageing on selected physical and mechanical properties of structural timber kislin v dovolj dolgem obdobju lahko povzroči tudi razgradnjo celuloze in izgubo mase ter trdnostnih lastnosti (Sundqvist, 2006;Kránitz et al, 2016). Kot posledice staranja lesa so pogosto vidne majhne spremembe v barvi, blage kemijske spremembe, zlasti nižanje deleža hemiceluloz, spremenjena higroskopnost in dimenzijska stabilnost ter tudi nekatere mehanske lastnosti (Straže et al, 2018). Zaradi higroskopne narave lesa prihaja v njem do napetosti zaradi nihanja vlažnosti, kljub temu, da je les viskoelastični material (Matsuo et al, 2011;Kránitz, 2014).…”