Izvleček: Raziskali smo fizikalne lastnos1 hrastovega lesa (Quercus sp.), pri katerem je od poseka minilo od 4 do 512 let in smo ga razdelili v stoletne starostne skupine 100-600. Mlajši les smo pridobili ob poseku dreves, starejši les pa iz zgodovinskih konstrukcij v Sloveniji. Izbrani les smo najprej dendrokronološko da1rali, izdelali normirane vzorce za analize ter določili gostoto, barvo, dimenzijsko stabilnost in sorpcijske lastnos1. Vizualno in v CIELab barvnem prostoru smo ugotovili, da je barva jedrovine s starostjo postala temnejša. Pri starem hrastovem lesu smo ugotovili tudi manjšo higroskopnost in izboljšano dimenzijsko stabilnost, zlas1 v tangencialni smeri, ter manjšo prečno krčitveno anizotropijo. Gostota hrastovega lesa se s staranjem ni spremenila, odvisna pa je bila od širine branik (naraščala je z večanjem deleža kasnega lesa). Rezulta1 nakazujejo, da na dimenzijsko stabilnost in higroskopnost poleg procesov staranja verjetno vpliva tudi mesto vgradnje in klimatska nihanja tekom uporabe lesa.

Les je po poseku in uporabi za konstrukcije izpostavljen staranju, ki je med drugim odvisno od pogojev izpostavitve. V času življenjske dobe oz. uporabe je les izpostavljen fotodegradaciji, biodegradaciji, površinskim in notranjim strukturnim spremembam in staranju, ki se kaže v spremembi barve, kemijske sestave, higroskopnosti, dimenzijske stabilnosti ter nekaterih mehanskih lastnosti. Podajamo pregled literature, s posebnim poudarkom vpliva pogojev izpostavitve na spremembe lastnosti lesa ter pregled kemijskih in mikrostrukturnih sprememb ter sprememb barve, sorpcijskih in mehanskih lastnosti. V splošnem so spremembe zaradi staranja lahko zelo počasne in jih je težko ovrednotiti tudi zaradi velike naravne variabilnosti lesnih lastnosti. Poznavanje sprememb v naravno staranem lesu je ključno pri ohranjanju kulturne dediščine. Pri načrtovanju vzdrževanja, konzerviranja ter pri obnovi kulturne dediščine, z upoštevanjem staranja konstrukcijskega lesa bolje razumemo strukturne spremembe, vlažnostna in napetostno-deformacijska stanja lesenih konstrukcij ter interakcije z drugimi gradbenimi materiali.

Timber, as a building material, is subject to structural changes in the used interior, which result from the influence of various local environmental conditions and their changes during the service life. Samples of naturally aged historic silver fir (Abies alba Mill.) wood were taken from the roof of St. Barbara Church (Ravnik above Hotedršica, Slovenia). The slices of historic wood were dendrochronologically dated and analyzed by CIELab color determination, light microscopic analysis and IR spectroscopy. Our results showed that the interior of the 18th-century fir structural timber had lower color lightness (L*) and intensity (b*), particularly in the latewood. The partial increase in lignin and decrease in hemicelluloses relative to cellulose content, associated with an increased degree of crystallinity of cellulose, was confirmed by epifluorescence and polarized light microscopy combined with FTIR spectroscopy.