Unequal Mobility Regimes and Radical Adult Education in Neoliberal Times

Abstract

This special issue brings together contributions that explore the contemporary relevance of radical adult education foundations and existing and emerging radical adult education spaces and initiatives, which share an aim to critically examine and mobilise against today’s unequal neoliberal migration and mobility regimes. The contributions focus on initiatives that have radical educational components in the broadest sense, are (co-)developed by migrants, refugees, and other migrantised and minoritized people, and which aim at a progressive intervention in the realities under investigation.

Prehodi od izobraževanja na trg dela: poskusi vstopanja v poklice blaginje in vključevanja na (trans)nacionalni trg dela

“…»bančno« zasnovo izobraževanja, ki opravlja omenjeno socializacijsko in nadzorno funkcijo, ter zagovarjal dialoški pristop k izobraževanju, usmerjen v ozaveščanje in krepitev moči zatiranih skupin. Medtem, ko je bilo njegovo delo usmerjeno predvsem v zatirane skupine na globalnem jugu, se sodobna kritična pedagogika in radikalno izobraževanje odraslih vedno bolj razvijata tudi na globalnem severu ter vključujeta raziskave in prakse, ki se osredotočajo na mladino, migrantske in druge prekarne delavce, ki doživljajo posledice globalne neoliberalizacije (Holst, 2018;Kump, 2012;McLaren, 2020;Morrell, 2015;Samaluk in Kunz 2022). Gre torej za zatirane skupine, ki nase prevzemajo tveganja sodobne globalizirane družbe, zaznamovane s prožnostjo trga dela in življenjsko negotovostjo.…”

“…Veliko kampanj prekarnih delavcev poteka tudi v obliki samoorganizacije in niso plod sindikalnih prizadevanj, temveč izhajajo iz vsakdanjih težav prekarnih delavcev ter drugih skupin, ujetih na prehodih, z drugačnimi prioritetami ali iz konfliktov s sindikalnimi organizacijami (Atzeni, 2016;Però, 2020;Tapia, 2013;Weghmann, 2019). Te raziskave so pokazale, da so te samoorganizirane skupine vodene s strani migrantov ter drugih izključenih družbenih skupin in prekarnih delavcev ter so primarno osredotočene na vzajemno solidarnost, učenje in grajenje skupnosti, kar tudi priča o novih oblikah radikalnega izobraževanja odraslih (Atzeni, 2009(Atzeni, , 2016Holst, 2018;Però, 2020;Samaluk & Kunz, 2022;Weghmann, 2019). To samoorganiziranje lahko preraste tudi v nova neodvisna in hibridna sindikalna in druga gibanja (Cha et al, 2018;Grayson, 2014;Però, 2020).…”

“…To delo torej nadgrajuje pretekle raziskave o tranzicijskem učenju, ki konceptualizirajo tovrstno učenje kot proces, ki vpliva zgolj na posameznikovo individualno biografijo in njegove individualne strategije (Rossiter, 2008;Rosulnik et al, 2016;Stroobants et al, 2001;Wildemeersch & Stroobants, 2018). Pokaže namreč, da je tranzicijsko učenje lahko tudi kolektiven proces in strategija upora, ki spominja na učenje družbenih gibanj, ki gradijo in posodabljajo ideje in metode radikalnega izobraževanja odraslih za boj proti prekarnosti (Holst, 2018;Samaluk & Kunz 2022). Učenje in izobraževanje v sodobni družbi torej ni nujno zgolj orodje discipliniranja novih generacij in njihovega podrejanja potrebam trga dela, temveč je lahko z usmerjenostjo v radikalno, kritično tradicijo (Holst, 2018;Kump, 2012;McLaren, 2020;Morrell, 2015;Freire, 2019;Samaluk in Kunz 2022) tudi orodje za krepitev moči zatiranih in odpravljanje sistemskih, strukturnih in intersekcijskih neenakosti.…”

“…Pokaže namreč, da je tranzicijsko učenje lahko tudi kolektiven proces in strategija upora, ki spominja na učenje družbenih gibanj, ki gradijo in posodabljajo ideje in metode radikalnega izobraževanja odraslih za boj proti prekarnosti (Holst, 2018;Samaluk & Kunz 2022). Učenje in izobraževanje v sodobni družbi torej ni nujno zgolj orodje discipliniranja novih generacij in njihovega podrejanja potrebam trga dela, temveč je lahko z usmerjenostjo v radikalno, kritično tradicijo (Holst, 2018;Kump, 2012;McLaren, 2020;Morrell, 2015;Freire, 2019;Samaluk in Kunz 2022) tudi orodje za krepitev moči zatiranih in odpravljanje sistemskih, strukturnih in intersekcijskih neenakosti. Kot kažejo ugotovitve, kolektivno tranzicijsko učenje in delovanje po vzoru radikalnega izobraževanja odraslih vodita tudi v kolektivno valjenje skale po hribu, ki skladno z ugotovitvami prinaša tudi pozitivne strukturne spremembe, ki imajo potencial presekati začarani krog Sizifovega dela.…”