Leksikografske vidike modernega terminološkega slovarja imamo v delu V. Gjurina (1986).
5Voduškovo razpravo zlasti v smislu njegovega razumevanja jezika kot socialne danosti aktualizira A. E. Skubic (2005,(35)(36)(37).
2.1.1Vedi, ki proučujeta leksiko, sta leksikologija (slovaroslovje) in leksikografija (slovaropisje). J. Filipec (1978: 240) členi leksikologijo na »(1) paradigmatsko, ki zajema leksikalno semantiko, teorijo poimenovanj, dele besedotvorja, frazeologije, kontrastivnosti (znotrajjezikovne in medjezikovne), (2) sintagmatsko (kombinacijsko).« V jedru sinhrone leksikologije je vsekakor leksikalno pomenoslovje, ki v širšem smislu vključuje tudi problematiko besedotvornih morfemov, se pravi besedotvorja, pa tudi frazeologijo, saj gre v obeh primerih za poimenovalno vlogo jezika. -Leksikografija (slovaropisje) je aplikativna veda jezikoslovja, vendar pa ima, kot piše J. Filipec (1985a; 1985: 14), v veliki meri »svojo teorijo in prakso: tvorbo besedil slovarjev raznih tipov. Vsak tip slovarja ima teoretične, spoznavne, jezikoslovne in zunajjezikoslovne posebnosti, zahteva določeno metodo in metodiko, realizacijo delovnih etap tisočev mentalnih in tehničnih posegov.« Naj omenimo še Th. Lewandowskega (1994, 2: 671), ki leksikografijo razume ne samo kot nauk o nastajanju slovarjev, ampak (po Henneju) tudi kot »kodifikacijo/dokumentacijo paradigmatičnih in sintagmatičnih struktur leksike«.Leksem v najrazličnejših razsežnostih se nam pojavlja torej v središču tako leksikološkega kot leksikografskega zanimanja -je enota tako leksikologije kot 50 Ne spuščamo se v strokovno ustreznost rabe oznake brezosebno -tudi ne v razmerje do t. i. splošnega vršilca dejanja -, niti prehodno znotraj SSKJ. 51 V oklepaju je ustrezni pomen.65 Prav s pomenskega vidika je smiselno ločevati med pojmoma frazni glagol in frazemski glagol (glagolski frazem), kot imenuje E. Kržišnik frazne glagole z obvezno idiomatično prvino (Kržišnik 1994: 58-59). 66 Več o tvorbi glagolov s predponskim obrazilom in njihovem pomenu prim. A. Vidovič Muha 2011 (72-82), tudi 1993.71 Konkretno SSKJ je za takšne primere uvedel omejevalne prislove kot navadno, npr. stol 'kos pohištva navadno z naslonjalom, namenjen za sedenje ene osebe'. (Več o tem dalje.) 72 G. Kleiber opozarja na nedoslednost Lakoffovega stališča v zvezi z omenjeno opredelitvijo prototipske semantike, saj na drugem mestu istega dela Lakoff trdi, da je pojem »neodvisen od snovne narave vseh mislečih bitij in njihovih izkušenj (1987, 12).« (Kleiber 1993: 27). Tudi tako posredno zavrača Lakoffovo negativno kritiko semantičnega NZP-modela.81 Izhajamo torej iz vrstnega (generičnega) pojma kovinska palica kot UPS.