Vrednote, vrednosti in razvojni potenciali območij varovanja

Abstract

Prepoznavanje območij varovanja in njihovih vrednot ter ustrezna opredelitev njihove vrednosti lahko pomembno prispevajo k trajnostnemu regionalnemu razvoju. Območja varovanja z razvojnega vidika združujejo okoljske, kulturne, socialne in človeške potenciale, ki imajo v skladu z načinom varovanja določeno neposredno oziroma posredno uporabno vrednost in tudi vrednost neuporabe. Ta območja je potrebno razumeti ne le kot območja varovanja ampak kot območja velikih, v Sloveniji pretežno neprepoznanih in razvojno slabo aktiviranih potencialov.

Vloga interpretacije dediščine v narodnih parkih // The role of heritage interpretation in national parks

“…Na načel ni rav ni sicer velja, da je današ nja druž ba naklo nje na raz lič nim obli kam vars tva narav ne in kul tur ne dedišči ne, ven dar v prak si pogo sto ni tako (Biz jak 2011). Posle dič no se uprav ljav ci narod nih par kov pri svo jem delu sre ču je jo z iz zi vi, kot so nena tanč na opre de li tev pome na in vlo ge narod nih par kov, pojav raz lič nih, pogo sto izklju ču jo čih želja in s tem nape to sti med delež ni ki v par kih (Lam pič in Mrak 2008), pomanj ka nje poli tič ne volje za usta nav lja nje in učin ko vi to uprav lja nje obsto je čih parkov (Ogo re lec 2011) ter neu po šte va nje vars tve nih reži mov v par kih (Lam pič in Mrak 2008;Plut 2008). Te in šte vil ne dru ge izzi ve sku ša jo uprav ljav ci narod nih par kov reše va ti na raz lič ne načine.…”

Geografske zasnove sonaravnega razvoja in samooskrbe Slovenije

“…V veliki meri pa so bile prezrte vrste kapitalov s posredno uporabno vrednostjo in pa t. i. kapitali z vrednostjo neuporabe (npr. 'brezplačne' ekosistemske storitve, biotska raznovrstnost) (Lampič, Mrak, 2008). Širše prepoznavne vrednote in številne prezrte vrednosti naravnega kapitala, ekosistemskih storitev se postopoma vključujejo v politike odločanja (Daily in sod., 2012).…”

Geografske zasnove sonaravnega razvoja in samooskrbe Slovenije

“…V veliki meri pa so bile prezrte vrste kapitalov s posredno uporabno vrednostjo in pa t. i. kapitali z vrednostjo neuporabe (npr. 'brezplačne' ekosistemske storitve, biotska raznovrstnost) (Lampič, Mrak, 2008). Šir-še prepoznavne vrednote in številne prezrte vrednosti naravnega kapitala, ekosistemskih storitev se postopoma vključujejo v politike odločanja (Daily in sod., 2012).…”