“…V svojem monumentalnem delu Med Italijo in Ilirikom je že dve leti zatem podal prve izsledke in bibliografske reference o novoodkritem delu, vendar takrat, kot je sam priznal, objektivna ocena Fortunacijanovega opusa še ni bila mogoča, saj kritična izdaja besedila še ni bila objavljena. 1 To se je zgodilo leta 2017, ko je izšla v 103. zvezku zbirke Corpus Scriptorum Ecclesiasticorum Latinorum, in šele sedaj, po toliko stoletjih »molka« -za kar se gre zahvaliti predvsem Hieronimu, ki je Fortunacijana obsodil spodbujanja papeža Liberija k podpisu drugega (oz. tretjega) sirmijskega obrazca veroizpovedi in obsodbe Atanazija Aleksandrijskega, s tem pa nekakšnega filoarijanizma (De viris illustribus 97) -, 2 oglejski škof srečuje fortuno, da sme zopet spregovoriti sam.…”