Igralnice v vrtcu presegajo funkcijo bivalnega prostora. Obravnavamo jih kot učno okolje, v katerem se odvijajo vsakodnevne učne situacije. Ena od dimenzij učinkovitega učnega okolja je organizacija in opremljenost prostora. V prispevku jo obravnavamo v povezavi s spodbudnim glasbenim okoljem. Ugotovitve podkrepimo z rezultati raziskave, ki je potekala v 193 igralnicah v vrtcih po Sloveniji. Podatki so bili zbrani s pomočjo opazovalne liste. Rezultati so pokazali, da so glasbeni kotički, ki jih opredeljujemo kot spodbudno in učinkovito učno okolje za glasbo, organizirani le v četrtini opazovanih igralnic. Pozitivne povezave so bile ugotovljene med mirnejšimi kotički ter predvajanjem glasbe v ozadju in spontanim petjem otrok. Glasbo v ozadju vzgojiteljice ocenjujejo pozitivno. Prav tako niti hrupa ne zaznavajo kot motečega dejavnika. Ugotavljamo potrebo po večji dostopnosti glasbil za otroke, še posebej melodičnih, ter večji občutljivosti za učinkovito glasbeno okolje, ki se kaže v skrbi za raznovrstno glasbo in zmanjševanje hrupa.

No abstract

Uspavanka je neločljivo povezana z otroštvom nekoč in danes. Z etnomuzikološke perspektive predstavlja eno najstarejših oblik otroške ljudske pesmi. V novejših raziskavah se njen pomen odkriva v povezavi z inkulturalizacijo, obdobjem, ko se dojenček in malček navajata na zvoke in glasbo iz okolja. Ker je poslušanje petja (uspavanke) ena prvih izkušenj otroka z glasbo, so pomembna stališča odraslih do obravnavane tematike. S tem namenom smo v raziskavo vključili vzgojiteljice in študentke, ki se izobražujejo za poklic vzgojiteljice. Zanimalo nas je, kakšna stališča imajo do uspavanke kot dela kulturne dediščine in kakšen pomen ji pripisujejo za otrokov zgodnji glasbeni razvoj. Rezultati kažejo, da imajo anketiranke pozitivna stališča do pomena uspavank za otrokov zgodnji glasbeni razvoj. Zelo se strinjajo, da so uspavanke živo izročilo, ki ga je treba ohranjati in negovati za prihodnje rodove, še posebej v današnjem času, ko so starši preobremenjeni in je okolje nasičeno s tehnologijo. Strinjajo se, da so danes uspavanke za otroka pomembna glasbena izkušnja, v kateri se vzpostavlja (glasbena) komunikacija med otrokom in odraslim. Ker se uspavanke pogosteje pojejo doma kot v vrtcu, se nakazujejo možnosti za tesnejše sodelovanje vzgojiteljic s starši pri vzpostavljanju glasbeno bogatega, varnega in zaupljivega učnega okolja v vrtcu.Ključne besede: glasbena kulturna dediščina, glasbeni razvoj do 3. leta, uspavanka, stališča vzgojiteljic do uspavanke Uvod V prispevku obravnavamo uspavanko kot pesem, ki se poje. Zanima nas ljudska uspavanka, ki jo po navadi pojemo otroku pred spanjem ali v situacijah, ko ga želimo potolažiti in umiriti. Pri tem izhajamo iz stališča, da je uspavanka neločljivi del otroštva nekoč in danes, še posebej v obdobju dojenčka in malčka.¹ V ta namen v teoretičnem delu analiziramo bistvene značilnosti ¹ V razvojni psihologiji se otroka v prvem letu starosti imenuje dojenček, v drugem in tretjem pa malček. Ko v prispevku govorimo o otroku do tretjega leta oziroma šestega leta starosti,

Izhodiščne ideje projektaPričujoča monografija Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah je eno od sklepnih dejanj projekta Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM), ki je med letoma 2017 in 2022 potekal na izobraževalni vertikali od vrtcev do srednjih šol. Projekt je bil potrjen v času, ko so mednarodni in domači strateški dokumenti opozarjali na potrebo po vključevanju kakovostnih umetniških praks v šolski prostor z namenom oblikovanja inovativnih učnih okolij, ki so potrebna za razvoj številnih dimenzij osebnosti ter znanj in spretnosti prihajajočih generacij. Vedno znova se vračamo k ideji, da je umetniška izkušnja nenadomestljiv del pedagoških praks, na kar smo v času hitrega razvoja znanosti in tehnike kar malo pozabili in je v vrtcih in šolah začel prevladovati tehnični jezik, techne, nad poetskim, poiesis. A ne gre se slepiti, da smo v zadnjem obdobju dobili številne mednarodne strateške dokumente s področja razvoja vzgojno-izobraževalnih sistemov, ki izpostavljajo pomen umetnosti zaradi obujanja plemenitih humanističnih praks. Osnovni argument za krepitev področja umetniških praks v vrtcih in šolah je spoznanje, da nove tehnologije zahtevajo predvsem razvoj človeške kreativnosti (Kulturni bazar b. l.), saj je to tisti del človeških zmožnosti, ki je nenadomestljiv z robotizacijo in celo z razvojem umetne inteligence. Slednja uspe premagati najboljše šahiste, a, kot pravi strokovnjak za umetno inteligenco Joe Dumolin (Masten 2019), ta vrsta inteligence ne more razumeti enega samega odstavka Rdeče kapice. S tem argumentom seveda ni mogoče prepričati mednarodnih odločevalcev na področju vzgoje in izobraževanja, da otrok in mladostnik za razvoj človečnosti potrebujeta branje literature, poslušanje glasbe, gledanje

Umetnosti se v dokumentih o vzgoji pripisuje pomembno mesto pri zagotavljanju možnosti za razvoj ustvarjalnih potencialov, svobode izražanja, kulturne zavesti in osebnostnega razvoja posameznika. Tudi v projektu SKUM so bile ugotovljene pozitivne povezave med KUV in dobrimi rezultati učenja ter poučevanja. Pri tem je bilo kot stalnica prepoznano kontinuirano sodelovanje z umetniki. V raziskavi nas je zanimala umetnikova izkušnja sodelovanja. Podatke smo zbrali z intervjuvanjem sodelujočih umetnikov. Ugotovili smo, da umetniki vzpostavljajo spodbudno in motivacijsko močno učno okolje za razvoj ustvarjalnih potencialov otrok/mladostnikov ter učenja nasploh. Sodelovanje z vzgojitelji/učitelji opisujejo kot pomembno in dopolnjujoče. V pedagoški proces vstopajo kot umetniki s prepoznavnim umetniškim opusom. Pri načrtovanju izhajajo iz lastne umetniške prakse in poznavanja prvin ter tehnik umetniškega snovanja. Omogočajo svobodo izražanja in iskanja lastnih poti do cilja. V primerjavi z učitelji imajo sposobnost uvida v pedagoško situacijo in prepoznavanja ustvarjalnih potencialov v otroku/mladostniku. Ugotovitve nakazujejo potrebo po partnerstvu med vzgojitelji/učitelji in umetniki pri izvajanju umetnosti v vzgoji.Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, umetnik v pedagoškem procesu, sodelovanje umetnika z vzgojiteljem/učiteljem Uvod V prispevku obravnavamo nekatere vidike umetnosti v vzgoji, posebej pa se osredotočamo na umetnika v pedagoškem procesu v vrtcih in šolah. Zanimajo nas njegov pogled na vlogo odraslega v pedagoškem procesu, odnos do učečega se otroka/mladostnika ter njegov odnos do umetnosti na splošno.Razmišljanje o pomenu umetnosti v vzgoji začenjamo s citatom sodelujočega umetnika -fotografa v projektu SKUM:¹ ¹ Vsi citati sodelujočih umetnikov so del dokumentacijskega gradiva projekta SKUM.