No abstract

Sistem in organiziranost predšolske vzgoje v slovenskih vrtcih je celovit in enovit -zagotavlja povezanost skrbi/varstva, vzgoje in izobraževanja v prvem in drugem starostnem obdobju. Med prvim in drugim starostnim obdobjem so zagotovljene razvojna, pedagoška in profesionalna kontinuiteta. Sedanja oblika enovitega sistema in kontinuitete je bila zagotovljena že z Vzgojnim programom za vzgojo in varstvo predšolskih otrok (1979), nadaljevala se je s Kurikulumom za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport, 1999). Problem, ki ga želimo v prispevku nasloviti, je, kako zagotoviti, da bodo vrtci ohranili senzibilnost in integriran pristop do otrok in njihovih družin z vključevanjem vzgojnoizobraževalne, zdravstvene in socialne dimenzije, ob zavedanju, da so otrokovi razvojni potenciali, zmožnosti za razvoj in učenje ter zdravje v neposredni povezavi s socialno-ekonomskimi pogoji otrok in njihovih družin.

IZVLEČEK Kakovost šole s perspektive učencev s priseljensko izkušnjo kot izhodišče za zagotavljanje inkluzivnega izobraževanjaAvtorica v članku najprej predstavi rezultate mednarodnih primerjalnih raziskav (OECD 2015), ki kažejo, da so učni dosežki otrok priseljencev pomembno nižji od učnih dosežkov njihovih vrstnikov brez izkušnje preseljevanja. Na podlagi rezultatov ugotavlja, da je z namenom vzpostavljanja socialno kohezivne in inkluzivne družbe zagotavljanje kakovostnega pedagoškega procesa za otroke priseljencev velik pedagoški izziv. Z raziskavo v slovenskih osnovnih šolah, v katero je vključila 40 osnovnošolskih učencev s priseljensko izkušnjo, je z namenom, da bi se njihova stališča upoštevala pri oblikovanju predloga programa dela v slovenskih šolah in vrtcih, želela spoznati, kaj oni razumejo pod pojmom dobra šola. ABSTRACT School Quality from the Perspective of Migrant Children as a Basis for Ensuring Inclusive EducationComparative analyses (OECD 2015) indicate considerably lower school performance of migrant children compared to their non-migrating peers. Consequently, providing quality education for migrant children in order to establish a socially cohesive and inclusive society is seen as a serious challenge. The paper presents the results of a study conducted with migrant schoolchildren in Slovenian primary schools (n = 40) aimed at investigating their perception of what a good school is. The results of the study will allow us to include migrant children's perspectives when designing the programme for working with migrant children in Slovenian schools. KEY WORDS: child participation, migrant children, education quality, inclusion of migrant children, integration of migrant children | Dr. pedagogike, docentka, znanstvena sodelavka, Univerza na Primorskem, Titov trg 4, SI-6000 Koper; sonja.rutar@pef.upr.si D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 4 8 • 2 0 1 8 Sonja RUTAR UVODDa sta razvoj in s tem sprememba pedagoškega procesa pri vključevanju otrok priseljencev upravičena in pričakovana, utemeljujem s cilji Strateškega okvira ET 2020, ki je leta 2009 določil skupne cilje EU za reševanje izzivov v sistemih izobraževanja in usposabljanja do leta 2020. Svet Evropske unije je leta 2017 z namenom zagotavljanja visoke kakovosti izobraževanja za vse, sprejel tudi sklepe o inkluziji in raznolikosti, ker je, kot je zapisano v dokumentu, »osrednja vloga evropske politike spodbujanje inkluzije in spoštovanje raznolikosti v Evropski uniji« (Draft Conclusions … 2017). Dokument poudarja, da je inkluzivno izobraževanje namenjeno vsem učencem in se na njihove različne potrebe odziva v vseh oblikah izobraževanja, skupne vrednote pa promovira z namenom spodbujanja sobivanja različnih kulturnih identitet v miroljubni in demokratični Evropi. Zaradi dejstva, da se bo Evropa v prihodnje spoprijemala s povečano raznolikostjo, dokument predvideva potrebo po preprečevanju vseh oblik netolerantnosti in socialnega izločanja, bodisi evropskih državljanov bodisi migrantov, še zlasti pa v novo okolje pravkar priseljeni...

No abstract

V prispevku opredeljujemo spodbudno, odprto in inovativno učno okolje kot sintezo strukturnih ter procesnih elementov kakovosti, ki se pomensko vzpostavljajo, razvijajo in zagotavljajo v dialogu vseh vključenih v učečo se skupnost v kulturno-umetnostni vzgoji (KUV) v vrtcih ter šolah. V prispevku povezujemo razvoj zagotavljanja spodbudnega učnega okolja z opredelitvijo spodbudnega, odprtega in inovativnega učnega okolja. Šolsko kulturo, klimo in skupnost umeščamo v funkcijo osrednjega konteksta in vira (spodbudnega) učnega okolja, učno okolje pa izpostavljamo kot prostor in priložnost za organizacijo umetniške izkušnje, intuicije, uvida in doživljanja. Pri tem pripoznavamo dokumentiranje kot izkustveno-metakognitivno platformo pedagoških odločitev v kulturno-umetnostni vzgoji.