Posamični posnetki slovenskih pesmi in inštrumentalne glasbe na gramofonskih ploščah so nastali že kmalu po uveljavitvi te nove tehnologije na svetovnem tržišču� Prvo obsežnejše snemanje slovenske glasbe in slovenskih izvajalcev je izvedlo podjetje Gramophone Company v Ljubljani� Plošče so bile kmalu po snemanju dostopne na slovenskem tržišču in nekateri od teh posnetkov so se ohranili do danes� Do nedavnega so bila snemanja slovenske glasbe, ki so jih v Ljubljani izvedla nekatera gramofonska podjetja že pred 1� svetovno vojno, skoraj povsem prezrta� Številni slovenski posnetki iz zgodnjega obdobja snemanja gramofonskih plošč so bili namreč narejeni v večjih evropskih prestolnicah, npr� na Dunaju, v Berlinu in Budimpešti, kjer so imela gramofonska podjetja svoje snemalne studie in kamor so vabila izvajalce na snemanja� Takšen način snemanja LETO 1908-ZAČETEK DISKOGRAFIJE SLOVENSKE GLASBE? DRAGO KUNEJ Prispevek se osredinja na prvo obširnejše snemanje slovenske glasbe in slovenskih izvajalcev, ki ga je izvedlo podjetje Gramophone Company v Ljubljani. Odmev tega snemanja je zaslediti v oglaševanju, saj se takrat začnejo pri nas sistematično tržiti posnetki slovenske glasbe, snemanje pa predstavlja tudi pomembno prelomnico pri snemanju plošč s slovenskim gradivom, saj so temu vzoru kmalu sledila tudi druga gramofonska podjetja. Na podlagi časopisnih oglasov in drugih dostopnih virov želi prispevek osvetliti repertoar in izbor izvajalcev ter pokazati na velik pomen tega dogodka za nadaljnja snemanja plošč s slovenskim gradivom in njihovo trženje.

Like most activities in the gramophone industry, recording sacred music appears to have been linked with trade and profit. Through the example of gramophone records released by the Ljubljana Cathedral Choir and the Adria Singers from the USA, one can see that favourable market results depended upon a number of factors. By comparing the popularity of recordings of these two choirs, with the number of surviving records, one can conclude that the sale of sacred music lagged behind that of secular.

This paper examines the endeavors of the Committee for the Collection of Slovenian Folk Songs (OSNP) to acquire its first recording device for field sound recordings. The committee’s large-scale plans to purchase two phonographs and a great number of wax cylinders were highly advanced for the time because this would enable systematic folk song research based on sound recordings with archived cylinders serving as references for notation and as a primary source. Unfortunately, the plans had to be curtailed considerably and were only carried out towards the end of the collection campaign. *** Prispevek raziskuje prizadevanja Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi (OSNP) za pridobitev prve lastne snemalne naprave namenjene terenskemu zvočnemu snemanju. Širokopotezno zastavljeni načrti nakupa kar dveh fonografov in večjega števila voščenih valjev, s čimer bi sistematično vključili zvočna snemanja v raziskovanje ljudskih pesmi, arhivirani valji pa bi služili kot referenca notnim transkripcijam in kot primarni znanstveni vir, so bili za tisti čas zelo napredni. Žal so se predvideni načrti uresničili šele na koncu zbiralne akcije in v precej skromnejšem obsegu.

The article focuses on the question of whether the connectivity of the Slovenian and Croatian cultural environment is reflected in the first gramophone recordings of their performers, whether these recordings were produced under similar circumstances and what role the Gramophone Company played. A detailed analysis of the Gramophone Company recordings shows that some of them belong to the very early period of gramophone record production and were made mostly in Zagreb and later in Ljubljana. The recorded material represents an important collection of sonority and, due to its historical value, can justifiably be considered a highly important part of our musical heritage.

Ključne besede: gramofonske plošče z 78 o/ min, hitrost predvajanja plošč, frekvenca vrtenja, mehanski nosilci zvoka, zvočni posnetki Izvleček Avtor v članku analizira nekatere najpomembnejše spremembe, ki nastanejo pri zaznavanju zvočnega posnetka zaradi neustrezne predvajalne hitrosti. Pri tem izpostavi predvajanje starih gramofonskih plošč z 78 o/min, saj je bila njihova frekvenca vrtenja standardizirana šele razmeroma pozno; pred tem so pri snemanju uporabljali različne vrednosti, ki so le izjemoma dokumentirane in jih je zato potrebno oceniti iz drugih virov. This article analyzes some of the most important changes in the perception of sound recordings that result from playing them at incorrect playback speeds. The playback of old 78 rpm phonograph records is highlighted because this rotation speed was standardized relatively late and various other speeds were used during the recording process. These are generally not documented and must therefore be evaluated using other sources. UvodSlovenci imamo razmeroma veliko svoje glasbene dediščine posnete na gramofonskih ploščah starega formata (z 78 obrati na minuto, o/min). Veliko plošč je bilo posnetih med slovenskimi izseljenci v Severni Ameriki, večinoma v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Precej teh posnetkov je bilo ponatisnjenih v Angliji, dosti pa jih je nastalo tudi drugod v Evropi in so se prodajali pri nas. Ti zvočni posnetki, ki zajemajo različne zvrsti glasbe, od ljudskih pesmi in viž ter glasbeno-govorjenih komičnih skečev, do avtorskih skladb za godbe na pihala in znamenitih opernih arij v izvedbi priznanih slovenskih izvajalcev, predstavljajo bogato glasbeno gradivo, ki še ni bilo zadostno raziskano.