No abstract

Izvirni znanstveni članek UDK 37.091:613.2 Izvleček Uvod: S subjektivnimi teorijami vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev avtorji osvetlijo problem kakovostnega preživljanja časa otrok v vrtcih in s tem povezanega prevzemanja življenjskega sloga predšolskih otrok. Z ugotavljanjem razlik v mnenjih, stališčih in v navadah med vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev o nekaterih dejavnikih kakovosti preživljanja časa otrok v vrtcu avtorji ugotavljajo, ali imajo vzgojitelji, ki imajo večji vpliv na usmerjenost dela v vrtcu, tudi strožja merila ocenjevanja trenutnega stanja. Metode: Vzorec anketirancev je obsegal 810 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev iz celotne Slovenije. Podatki so bili zbrani v okviru širšega raziskovalnega projekta z naslovom Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje elementov posebnih pedagoških načel koncepta Reggio Emilia na področju predšolske vzgoje. Za analizo podatkov smo uporabili statistični program SPSS različice 16. Rezultati: Analiza rezultatov je pokazala razlike med vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev v oceni količine in kakovosti športnih pripomočkov ter v odnosu do gibalnih/športnih dejavnosti, in sicer v prid vzgojiteljem, ki so tudi pogosteje gibalno/športno dejavni in pogosteje izvajajo gibalne dejavnosti v vrtcih. Zaključek: Rezultati raziskave avtorje usmerjajo v preoblikovanje subjektivnih teorij na podlagi celotnega vzgojnoizobraževalnega procesa. V ta namen predlagajo širitev ponudb preventivnih gibalnih/športnih programov v obstoječe programe izobraževanja bodočih pomočnikov in vzgojiteljev, širjenje ponudb seminarjev stalnega strokovnega izpopolnjevanja ter obogatitev športno-rekreativnih programov v vrtcih za starše, otroke in za zaposlene. S celostnim pristopom bi pripomogli k preoblikovanju subjektivnih teorij, ki posledično vplivajo tudi na usmerjenost vzgojiteljev in pomočnikov v gibalne dejavnosti predšolskih otrok.

The aim of this study is to identify experiencing stress level at work, the stress symptoms frequency among Slovene managers, and to establish gender differences in terms of the intensity of experiencing stress symptoms. 85 middle level managers from Slovene companies of random choice participated in this study. The obtained data have been processed with SPSS 16.0 and the descriptive statistics, using frequency distribution and t-test data processing statistic methods to analyze them. The results of the study have shown that there are gender differences in terms of all the above mentioned factors, namely a statistically higher level of stress in women. In terms of stress symptoms occurrence, there are gender differences in some stress symptoms as well as in the intensity of experiencing stress symptoms.

No abstract