We often encounter employees of different generations in the work environment. Older employees want to stay in organizations, but there are more and more younger employees who want to enter the labour market. For different generations to work synergistically, it is necessary to establish intergenerational cooperation. This kind of cooperation enables the exchange of knowledge, the establishment of empathy at the workplace and directly affects the well-being and health of older employees. A condition for establishing intergenerational cooperation is awareness of its importance and what it can contribute to organizations. In our research on a sample of 121 people we analysed the responses regarding relations between younger and older employees in companies and prejudices of younger employees towards older employees. We also discuss on the topic of intergenerational cooperation and give our opinion and recommendations.

Zaradi ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja koronavirusa, vse več ljudi delo opravlja od doma. Delo na daljavo prinaša določene prednosti in težave. Delavec si tako lahko bolj svobodno razporeja delovni in prosti čas, ima večji vpliv na organizacijo dela, vendar se pogosto sooča z neustrezno ergonomsko ureditvijo delovnega mesta in s statičnim delom. Ergonomska nedoslednost pogosto povzroči poslabšanje zdravja zaposlenih in pojav kostno-mišičnih obolenj. Da bi bilo delo od doma lahko produktivno in čim bolj varno, je potrebno, da delodajalec tudi za to obliko dela sprejme ustrezne ukrepe na področju varnosti in zdravja pri delu. Izpostavljamo participativne pristope k ergonomiji in opredelitev učinkovitosti pri obravnavi dejavnikov tveganja za kostno-mišična obolenja na »domačih« delovnih mestih.

Ergonomija je znanost, ki človeka povezuje z njegovim delom, pri tem pa proučuje anatomska, fiziološka, mehanska, kognitivna in organizacijska načela vplivov na zmogljivost človeka pri delu. Opredeljuje tudi proces interdisciplinarnega proučevanja delovnih obremenitev ter iskanje razbremenitev, kadar obremenitev povzroča neudobje ali celo prekoračuje tolerančne okvire ergonomskih faktorjev. Z integracijo Industrije 4.0 v poslovne in produkcijske sisteme postaja klasična množična proizvodnja del zgodovine. Človek in ergonomija se prepletata s strategijo vitke proizvodnje, ki ima velik vpliv na stalno izboljševanje procesov, na celovito kakovost in na organiziranje delovnih ciklov. Tudi v strategiji vitke proizvodnje je človek ključni vitalni člen stremljenja k popolnosti in optimalnosti. V proces izboljševanja ekstremnih delovnih pogojev, ki jim je človek izpostavljen, vključujemo avtomatizacijo. Posebno je to pomembno pri apliciranju I4.0, saj stalna in neprekinjena izmenjava podatkov med ključnimi točkami procesa, obdelovanci, orodji, stroji, roboti in človekom v nove okvire postavlja tudi ergonomijo.