»Dobro. Lahko mi pomagaš, če boš storil tako, kot ti bom zdajle povedal.« »No, da slišim,« je rekel mali Klepec. Mož je dejal: »Nocoj se bom spremenil v vola. Globoko na Ogrskem pa bo tudi neki bogati mož, ki se bo spremenil v vola. Zjutraj bo prišel skozi gozdove v obliki vola k meni. Bova vola in se bova bodla, in on me bo ubil. Kdor bi znal, bi me rešil.« Klepec je vprašal: »Kako?« Mož pravi: »Odreži tri enoletne šibe in pridi z njimi jutri ob večernem mraku na tisto in tisto mesto, kjer boš videl dva vola: mene in Ogra. Stopi bliže in se ne boj udariti s šibami vola trikrat po rogeh. Obrnil se bo, in jaz ga bom prebodel in ubil. Če pa tega ne boš storil, me bo on prebodel in ubil.« [Ta malološki (MaliLoger) vol se imenuje krsnik (kerᶘnik).] Klepec je storil, kot ga je bil poučil. Drugi dan je prišel in bilo je vse tako, kot je bil slišal dan prej. Rdečega vola je udaril po rogeh, krsnik pa ga je nabodel in ubil. Tisti hip je postal krsnik zopet človek in za vselej rešen svoje metamorfoze. Bil je zelo bogat in hkrati skrivnosten. Klepcu se je zahvalil in ga vprašal, kaj si poželi za to odrešitev, rekoč: »Zaželi si, kar koli hočeš, in vse ti bom dal ali omogočil.« Klepec si je zaželel nepremagljivo moč. »Dobil jo boš,« je rekel odrešeni ter izginil od njega. Zdaj je Klepec odšel do svojih prejšnjih sopastirjev, ki so se norčevali. Šli so nadenj, on pa jih je vse hudo pretepel. Nekoč je prišel k čredi medved. Pastirji so cvilili in jokali. Klepec pa je medveda ujel, kot bi bil jagnje, in ga nesel domov. Njegovo moč so poznali povsod. Podal se je na Reko (Fiume), koder je bila vojna med cesarskimi in Turki. Ker sta bili že obe vojski utrujeni, so vojni voditelji sklenili: »Vsaka stran mora postaviti enega moža, ki naj se pomerita in odločita o zmagi.« Turki so imeli strašnega velikana, ki se ga je vsak cesarski bal in ga imel za nepremagljivega. Klepec je prišel zraven, ga videl in rekel, da se bo z njim rval, vrgel in ga ubil. 14 TRADICIJSKI JUNAK PETER KLEPEC NA STIČIŠČU IZROČIL Sprva so ga pozdravili s smehom, nazadnje pa so mu dovolili boj z velikanom Turkom. Prišla sta si skupaj iz oči v oči. Klepec ga je zgrabil za stopala in ga stisnil, da je Turku pri koncu nožnih prstov ven brizgnila kri. Nato ga je vrgel in to počasi, drugič močneje, tretjič še močneje. Četrtič pa je vprašal okrog stoječe: »Kaj naj z njim?« Rekli so: »Kakor želiš.« Zdaj ga je močno zgrabil, ga vrgel štiri sežnje v zemljo, da se je ves zmečkal in takoj umrl. In zmaga cesarskih je bila odločena. Nato je šel v neko železnino na Reko in je hotel kupiti podkve. Nekaj si jih je ogledal in dejal, da so slabe. Prodajalec je rekel, da če jo raztegne in zlomi, naj kar poskusi, pa mu bo vse podaril. Klepec je poskusil in jih je vseh 19 raztegnil ter šel dalje. Ko je prišel domov, je šel v gozd z voloma po les. Pred neki hlod ali tram je vpregel dva vola. Vendar z njima ni mogel naprej. Jezen je naložil tram na svoje rame in ga nesel domov ter gnal vola s praznim vozom pred seboj. Ta hlod ali tram je moč še danes videti v Malem Logu pri Klepčevi h...