Designing spatial visual tasks for research: the case of the filling task

Abstract

This article focuses on the development and problematization of a task designed to foster spatial visual sense in prospective and practicing elementary and middle school teachers. We describe and analyse the cyclical stages of developing, testing, and modifying several "task drafts" related to ideas around dilation and proportion. Challenged by participant non-actions and non-responses, we as task designers identified and anticipated sources of difficulties, which motivated repeated modification of the task to further the intended learning goals. The task in its present form incorporates numerous considerations including choices around materials, wording of questions and prompts, and sequencing of experiences. It also reflects our enriched understanding of exploration strategies and the roles of manipulatives and technology in spatial visual tasks designed for adult learners.

Bagaimana Bahan Ajar Berbasis Website Membantu Meningkatkan Kemampuan Berpikir Kritis Matematis Siswa?

“…Kemampuan siswa untuk menganalisis situasi dari masalah berperan signifikan terhadap kemampuankemampuan lainnya(Marni Silvia; Suyono; Roekhan; Titik Harsiati, 2019; Schukajlow et al, 2015;Sinclair et al, 2011).…”

Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli

“…Za prostorsko inteligenco so »najpomembnejše zmožnosti pravilnega zaznavanja vidnega sveta, izvajanja pretvorb in sprememb začetnih zaznav, poustvarjanje vidikov svojih vidnih doživetij, celo v odsotnosti ustreznih telesnih dražljajev« (Gardner 1995, 208). Raziskave kažejo, da učni pristop, kjer je večja pozornost na razvijanju prostorskih, vizualnih in kinestetičnih zmožnosti učencev, pripomore k povezovanju med različnimi reprezentacijami osnovnih konceptov (Bryant 2009;Sinclair, Mamolo in Whiteley 2011).…”

“…Raziskave so pokazale, da je matematični uspeh v veliki meri odvisen od prostorske zmožnosti na vseh razrednih stopnjah (Fennema in Sherman 1977;Guay in McDaniel 1977;Clements in Battista 1992), saj večina matematičnih konceptov zahteva vizualno predstavo, ki je osnova za usvajanje zahtevnejših, abstraktnejših pojmov. Vendar imajo učitelji pogosto slabo razvite vizualne predstave, potrebne za poučevanje geometrije, zato jih je strah in ne vedo, kateri pristop ubrati (Battista, Wheatley in Talsma 1982;Sinclair, Mamolo in Whiteley 2011).…”

Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju

“…Sposobnost, da z znanimi podobami operiramo v mislih in ustvarimo notranje mentalne podobe, imenujemo mentalna vizualizacija, ki ima osrednje mesto pri oblikovanju prostorskih predstav. Raziskave so pokazale, da učni pristop, kjer je večja pozornost na razvijanju prostorskih, vizualnih in kinestetičnih zmožnosti učencev, pripomore k povezovanju med različnimi reprezentacijami osnovnih konceptov (Bryant, 2009;Sinclair et al, 2011). Pri tem je uporaba manipulativnih pripomočkov skorajda nujna.…”