Prilagoditvene spretnosti

Abstract

Pediatrična klinika, KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijoPovzetek: Prilagoditvene spretnosti predstavljajo konceptualne, socialne in praktične spretnosti, ki se jih ljudje naučimo, da lahko delujemo v vsakodnevnem življenju. Vključujejo posameznikovo sposobnost zadovoljevanja vsakodnevnih potreb ob upoštevanju zahtev okolja. Dobro razvite prilagoditvene spretnosti se kažejo pri posameznikovi neodvisnosti v različnih okoljih, nizke prilagoditvene spretnosti pa se povezujejo s posameznikovo nesamostojnostjo in večjo potrebo po nadzoru in pomoči pri vsakodnevnih nalogah. Pogosto se ocenjevanje prilagoditvenih spretnosti povezuje z ocenjevanjem motnje v duševnem razvoju, saj diagnoza motnja v duševnem razvoju poleg nižjih dosežkov pri standardiziranih preizkusih spoznavnih sposobnosti vključuje tudi pomembne primanjkljaje prilagoditvenih spretnostih. Ocenjevanje prilagoditvenih spretnosti je del standardne ocenjevalne baterije pri otrocih in odraslih, ki imajo različne težave, motnje ali zmanjšane zmožnosti, ki vplivajo na njihovo vsakodnevno funkcioniranje. V prispevku so predstavljeni tudi psihometrični pripomočki, ki se najpogosteje uporabljajo za ocenjevanje prilagoditvenih spretnosti in značilnosti prilagoditvenih spretnosti pri posameznih kliničnih skupinah. Ključne besede: prilagoditvene spretnosti, motnje v duševnem razvoju, ocenjevanjeAbstract: Adaptive skills are defined as a collection of conceptual, social and practical skills that are learned by people in order to function in their everyday lives. They include an individual's ability to adapt to and manage her or his surroundings to effectively function and meet social or community expectations. Good adaptive skills promote individual's independence in different environments, whereas poorly developed adaptive skills are connected to individual's dependency and with greater need for control and help with everyday tasks. Assessment of adaptive skills is often connected to assessment of intellectual disability, due to the reason that the diagnosis of intellectual disability includes lower levels of achievements on standardized tests of intellectual abilities as well as important deficits in adaptive skills. Assessment of adaptive behavior is a part of standard assessment battery with children and adults with different problems, disorders or disabilities that affect their everyday functioning. This contribution also presents psychometric tools most regularly used for assessment of adaptive skills and characteristics of adaptive skills with individual clinical groups.

Pripomočki za vzgojitelje za detekcijo otrok z avtizmom v prvem starostnem obdobju (1–3)

“…S. Stropnik in J. Kodrič (2012) izpostavljata, da dobro razvite prilagoditvene spretnosti omogočajo večjo umirjenost in uglašenost z okoljem ter se povezujejo z večjo stopnjo posameznikove neodvisnosti in samostojnosti. Ocena zmožnosti prilagajanja otroka zahtevam okolja pa je po mnenju B. D. Jurišić (2011) lahko pomemben pokazatelj, saj je za otroke z avtizmom to zelo zahtevna naloga.…”

Razvojne spremembe v intelektualnem delovanju pri osebah z motnjo v duševnem razvoju

“…Inteligentnost in prilagoditvene spretnosti sta ločena, vendar med seboj povezana konstrukta (Stropnik in Kodrič, 2012). O visoki povezanosti med področjema poročajo avtorji raziskav, v katere so bili vključeni posamezniki z MDR (Kumar, Singh in Akhtar, 2009;Vig in Jedrysek, 1995).…”

“…intelektualnega razvoja) na težave, ki so posledica medsebojnega delovanja posameznikovih kapacitet (omejene intelektualne kapacitete so posledica oškodovanosti osrednjega živčevja) pri spoprijemanju z zahtevami okolja, v katerem se nahaja (Kodrič, 2010). V Sloveniji je v uporabi izraz motnja v duševnem razvoju, ki pa ni povsem ustrezen, saj napeljuje na motnjo posameznikovega duševnega delovanja v celoti, pogosto pa tudi na duševne motnje v smislu psihiatričnih motenj (Stropnik in Kodrič, 2012 Razvojne spremembe pri osebah z motnjo v duševnem razvoju kateri sta zbrala podatke psiholoških ocenjevanj spoznavnih sposobnosti klinične populacije 289 otrok s sumom na razvojni zaostanek, ki so bili spremljani od rojstva do devetega leta starosti v časovnih razmikih po dve leti, prišla do ugotovitve, da je IQ otrok z razvojnim zaostankom bolj stabilen kot IQ otrok z normativnim razvojem. Na podlagi tega bi lahko sklepali, da razvoj pri teh otrocih napreduje v intelektualnem smislu na ravni, ki je proporcionalna ravni normativnih otrok glede na njihovo mentalno in ne kronološko starost.…”