UVOD
Porabje1 je bilo vse do prve polovice 20. stoletja geografsko in kulturno oziroma narodnostno tesno povezano z današnjim Prekmurjem. različne študije (npr. Kozar-Mukič 1984;Munda Hirnök 1999a, 2002Zupančič 2000) poudarjajo marginaliziranost tega območja in večdesetletno zaprtost madžarsko-slovenske in madžarsko-avstrijske meje kot dejavnika, 1 V geografskem pogledu je Porabje del prekmurskega Goričkega. Leži južno od reke rabe pri mestu Monošter v Železni županiji na zahodnem delu Madžarske, stisnjeno med avstrijsko in slovensko mejo. Ozemlje slovenskega Porabja meri 94 km 2 in vključuje sedem vasi, v katerih živijo pretežno pripadniki slovenske etnične skupnosti. Značilna je »struktura drobnih vasi«, kar pomeni, da v naseljih živi manj kot 500 prebivalcev. V njih strnjeno živi slovenska narodna skupnost, ki je številčno najmanjša narodna skupnost ne le na Madžarskem, temveč tudi, ko na splošno govorimo o slovencih, ki živijo v sosednjih državah slovenije. Po popisnih podatkih za leto 2011 živi na Madžarskem 2820 slovencev (Tóth in Vékás 2013: 5-6). Več o številu slovencev na Madžarskem v luči zgodovinskih dogodkov je pisal Kovács (2003).