V pričujočem prispevku so predstavljeni izsledki terenske raziskave o sezonskem zaposlovanju prebivalcev Števanovcev (južni del Porabja) med obema vojnama, ko je bilo med vaščani sezonsko delo še zmeraj razširjeno. Na sezonskem delu zasluženi pridelek je bil pomemben vir za preživetje družin. Večmesečno bivanje na posestvih v različnih županijah na Madžarskem, kakor tudi v Nemčiji, je pustilo globoke sledi v spominu Števanovčanov. Pričevanja nekdanjih sezonskih delavcev so pomemben vir pri preučevanju sezonskega zaposlovanja porabskih Slovencev.

Prispevek je nastal na podlagi analize kvantitativne raziskave z naslovom Stališča staršev v Porabju do slovenskega jezika oziroma dvo- in večjezičnosti ter tudi preteklih raziskav, strokovne literature in terenskih izkušenj. Študija prikazuje stališča porabskih Slovencev (staršev otrok, ki obiskujejo narodnostne vrtce) do slovenskega jezika (in drugih jezikov) in na drugi strani išče odgovore na vprašanje, zakaj je prišlo do prekinitve prenosa slovenske materinščine na anketirane – starše in posledično na najmlajše. Podatki kažejo, da si stališča in raba jezika v družini ter rezultati pri vprašanju, zakaj se vprašanim staršem zdi znanje slovenskega jezika pomembno za otroka, nasprotujejo. Med odgovori na vprašanje, zakaj se starši z otroki doma ne pogovarjajo porabsko/slovensko, izstopa mnenje, da starši in mladi ne znajo jezika in da ni medgeneracijskega prenosa. Pozitivna stališča staršev do slovenskega jezika so lahko dobra podlaga za revitalizacijo porabščine/slovenskega jezika v Porabju.

The article presents the facts relating to a century of shifting borders along the frontier between today’s Slovenia and Hungary. As borders primarily symbolize the physical strength of the state, they are an essential subject for people living in borderlands anywhere in the world. Following the Great War, the 1919 delineation of borders in what had for centuries been a stable area (Slovenian March) caused upheaval not only for political actors but also for those persons who suddenly found themselves living in separate states. Later in 1948, the border became part of the Iron Curtain, which completely paralyzed communications in the Yugoslavian (Slovenian)-Hungarian cross-border region and branded it with a highly specific historical and social dynamic. The turn of the 1980s to the 1990s was marked by the fall of the Iron Curtain between the East-European (communist) and Western (capitalist) worlds. After 2004 and 2007, when the Slovenian and Hungarian states became first members of the European Union and then the Schengen area, it seemed that the border would fade away.

The monograph provides readers with a basic introduction to the anthropology of borders and presents a contemporary case of a Slovenian border region. The first chapters outlines many of the key lines of inquiry that influenced anthropological research on borders, border studies localized at selected border regions, and contemporary issues shaping anthropological research within the interdisciplinary field of border studies. The second half of this book is dedicated to presenting diverse aspects of the case of the Slovenian-Hungarian border around Goričko. These ethnographic chapters aim to provide a grounded understanding of the way that borders and border regimes have changed over the last decades, how these changes have informed the border region in diverse ways, and how border actors both experience and respond to these changes – through a myriad of their own border practices.

Inštitut za narodnostna vprašanja, LjubljanaPrispevek je nastal na podlagi analize kvantitativne raziskave z naslovom Stališča staršev v Porabju do slovenskega jezika oziroma dvo-in večjezičnosti ter tudi preteklih raziskav, strokovne literature in terenskih izkušenj. Študija prikazuje stališča porabskih Slovencev (staršev otrok, ki obiskujejo narodnostne vrtce) do slovenskega jezika (in drugih jezikov) in na drugi strani išče odgovore na vprašanje, zakaj je prišlo do prekinitve prenosa slovenske materinščine na anketirane -starše in posledično na najmlajše. Podatki kažejo, da si stališča in raba jezika v družini ter rezultati pri vprašanju, zakaj se vprašanim staršem zdi znanje slovenskega jezika pomembno za otroka, nasprotujejo. Med odgovori na vprašanje, zakaj se starši z otroki doma ne pogovarjajo porabsko/slovensko, izstopa mnenje, da starši in mladi ne znajo jezika in da ni medgeneracijskega prenosa. Pozitivna stališča staršev do slovenskega jezika so lahko dobra podlaga za revitalizacijo porabščine/slovenskega jezika v Porabju.Ključne besede: Madžarska, Porabje, slovenska manjšina, slovenski jezik, stališča do jezika U V O DRazlične zgodovinske in politične okoliščine so zaznamovale slovensko Porabje in vplivale tudi na jezik oziroma jezikovno identiteto porabskih Slovencev.Prebivalci na območju današnjega Prekmurja in Porabja so delili skupno usodo v ogrskem delu habsburške monarhije vse do prve svetovne vojne. S trianonsko mirovno pogodbo je bilo Prekmurje priključeno h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovenščina 2.0, 2 (2017)