Clin Invest Med 2009; 32 (6): E322-E326. AbstractPurpose: To compare the antihyperglycemic effects of metformin and creatine in recently detected type II diabetics in a short-term clinical study. Methods: In a 14 day simmetrically randomized crossover study, recently detected type II diabetics received either creatine (2x3 g/day) or metformin (2x500 mg/day) for five days, followed by two days of washout, followed by crossover to the opposite treatment for the next five days. Fasting and post-prandial (-15, 60, 90, 120, 180 and 240 min) blood glucose, insulin, c-peptide, creatine and lactate were measured every other day for the duration of treatment, and HbA1c only at the begining and at the end of the study. Results: Both creatine and metformin decreased glucose concentrations to similar levels at all time points vs. basal glucose values [-15, 60, 90, 120, 180, and 240 min]: 11

Hyperthyroidism induced by GD reversibly affects skin microcirculation, presumably by increasing the vasodilator capacity. Potential involvement of TSAb might be implicated.

No abstract

Namen prispevka je razjasnitev dilem pri napotitvi bolnika s sumom na bolezen ščitnice k tirologu. Zaradi omejitev zdravstvenega sistema pomoč pri specialistu ni vedno dosegljiva takoj. Stopnje nujnosti, opredeljene v »Pravilniku o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah«, naj bi omogočale bolnikom, da dobijo pomoč takrat, ko jo potrebujejo. Sistem eNaročanja z eNapotnico zahteva razvrščanje napotnic glede na stopnjo nujnosti. Menimo, da mora to zahtevno strokovno opravilo izvajati zdravnik specialist, ne pa drugo medicinsko osebje ali administrativni kader. Ustrezno razvrščanje napotnic je možno samo, če je informacij na napotnici dovolj, sicer jo je treba dopolniti. Stopnje nujnosti pri bolnikih z motnjo v delovanju ščitnice ne opredelimo samo na podlagi laboratorijskih izvidov, čeprav so ti zelo pomembni in morajo biti navedeni na napotnici. Pomagamo si tudi z drugimi informacijami o bolniku, kot so na primer starost, pridružene bolezni, zdravila, ki jih bolnik prejema, morebitna nosečnost ali postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo. Pri bolniku s sumom na golšo oziroma nodus v ščitnici so zelo pomembne informacije o klinični oceni velikosti ščitnice, prisotnost morebitnih sumljivih bezgavk na vratu in izvidi opravljenih slikovnih preiskav. Čeprav so ščitnične bolezni zelo pogoste in ne morejo vsi bolniki dobiti pomoči specialista takoj, pa lahko pravilno izpolnjena ter natančno razvrščena eNapotnica zagotovi ustrezen rok obravnave večini bolnikov.

No abstract