uvod: junak in junaško dejanje poskus opredelitve pojma junak je svojevrstna zagata. z gotovostjo lahko trdimo, da ni enopomenski. besednjak slovenskega knjižnega jezika za pojem junaka navaja pet pomenov (sskj). z gotovostjo lahko trdimo tudi, da junak ni vsakdo. to še ne pomeni, da vsakdo ne more postati junak. v zborniku Heroji in slavne osebnosti na Slovenskem (jezernik 2013) in tematski številki Traditiones z naslovom Leaders and Heroes of the Nation (Fikfak 2014a) se pojmovno prekrivajo, razširjajo in ožijo naslednji pojmi: junak, heroj, véliki mož ali velmož, slavni junak, pomembnež, vodja, oče (naroda), zgodovinska, javna in slavna osebnost ter (npr. glasbena, filmska) zvezda. zgodi se, da je literarni junak (ivan Cankar v zbirki črtic Moje življenje) hkrati véliki mož literature. junaki so, kot lahko razberemo v obeh omenjenih delih, vedno junaki nečesa: dela, boja (za svobodo), vojne, revolucije, naroda itn. junaki (za nas) pa so lahko hkrati antijunaki, zločinci, razbojniki (za druge), na primer t. i. dobri razbojniki. opisuje jih eric hobsbawm (2015), ko piše o bojevnikih za šibke proti močnim, o razbojnikih, ki so si prizadevali za pravico v vladavini krivice. z ambivalentno 1 noto so pomembna sestavina pripovedi ciklizma nekdaj t. i. ljudske, danes t. i. popularne kulture. v analizi konstruiranja generala anteja gotovine kot heroja je tomislav pletenac ugotovil, da je bil general gotovina »za del prebivalcev povezan s hajduško tradicijo, ki je sama po sebi ambivalentna, saj je hajduk na eni (uradni) strani interpretiran kot razbojnik, na drugi pa, glede na to, da je bila oblast na balkanu vse do konca prve svetovne vojne tuja, tudi kot bojevnik za svobodo« (pletenac 2014: 122).